| Celovška špica in Svačica | | |
| |
|
|
|
tinky
20.8.2016 | Ponovil sem lani , novembra prehojeno pot, ker mi je bila všeč. Iz Ljubelja po graničarski do koče na Zelenici in naprej po zgornji proti Stolu. Po brezpotju pa na Celovško špico. Proti vrhu je treba malo poplezati, zato previdnost ni odveč. V pomoč so možici in če vse opaziš ni večjih problemov. Sestopil sem po spodnji poti do Šije in proti koči pri izviru Završnice. Od tam pa do Zelenice , pa do Ljubelja. Zjutraj je bilo ruševje od včerajšnjega dežja mokro tako da sem bil do pasu premočen. Ljudi kar precej, predvsem pri obeh kočah. | |
|
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 | |
|
| |
|
|
tinky
7.10.2017 | Izgleda, da samo jaz na Celovško špico hodim ??. Meni se zdi super. Danes razen na trenutke mrzlega vetra, super. Lepo sončno vreme, jesenske barve, lepi razgledi, la dva gamsa sta mi nekaj kamenja sprožila. Malo pohodnikov, le okoli koče na Zelenici kot vedno živahno. | |
|
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 | |
|
| |
|
|
tinky
3.8.2019 | Naša mala ekipa, Barbara, Matej, Metod in jaz smo šli danes na Celovško špico, saj oni 3je še niso bili. Še prej pa smo šli po plezalni iz Trat-e na Stol. Na Stolu je močno pihalo, zato smo pri koči na brzino nekaj pojedli in po melišču proti Celovški špici. Dol pa mimo Celovške koče.Lep krog smo naredili.
Vreme, razledi,družba vse super. | |
|
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 | |
|
| |
|
|
Loerst
25.5.2020 | S prstom na zemljevidu sem iskal, kaj bi bil naslednji cilj... Nekam v visokogorje, pa ne previsoko, ker se mi ne da nosit snežne krame, nekje kjer še nisem bil, pa da je blizu dostop in lahko zjutraj spim do normalne ure, morda kakšno lahko poplezavanje, ampak nič več kot to.. Celovška špica? Pa sem se odločil in šel pogledat.
Za izhodišče si izberem Tinčkovo kočo, ker tudi tu še nisem bil in z zadovoljstvom ugotovim, da je cesta brezhibno urejena in dostopna za vsakogar (stare objave opozarjajo na takrat slabo stanje). Zgoraj in tudi ob poti je sicer veliko parkirišč, ampak ker sem prišel zadnji je bilo že vse polno, tako da sem se komaj nekam stlačil.
Na zemljevidu je sicer zarisana pot, a jo kmalu izgubim in grem potem malo po svoje po gozdu navzgor. Ker je gozd lepo prehoden je niti ne pogrešam, v zgornjem delu pa se spet srečava. Kmalu se začnejo odpirati razgledi in ko se priključim na markirano pot od Zelenice/Završnice sem hitro pri vznožju. Ponekod so še flike snega, ampak v zelo omejenem obsegu.
Najprej po melišču gor in na sedlu na hitro pokukam v Avstrijo, potem pa navzgor. Pot ni težka, je pa polna grušča in ravno toliko strma, da je potrebno nekaj previdnosti. Ravno ko naberem nekaj višine se mi iz ljubega miru strga vrvica, s katero sem imel telefon privezan na nahrbtnik in ta odleti nekam dol v maloro, pri čemer niti nisem videl kam točno. Za popizdit. Pošljem k vragu in telefon in vse po spisku, potem pa se vseeno previdno odpravim navzol in ga po kakšnih 15 minutah zmagoslavno najdem kakšnih 20 m nižje povsem nepoškodovanega, niti praske (for info: CrossCall Trekker, naj bi bil odporen na udarce, no, empirično preverjeno, res je). Zaradi vsega manevriranja ne vidim več poti in grem (spet) malo po svoje proti vrhu, kjer tik pod vrhom debelo gledam, ker ne morem naprej. Pred nosom pokončna skala, levo preveč izpostavljeno za moj okus... potem pa le pomolim nos čez nekakšno škrbino na avstrijsko stran in ugotovim nadaljevanje. Tik pod vrhom se (priznam, priznam) po strelovodu potegnem gor zadnje metre in zmagoslavno zavzamem vrh. Pravzaprav kar oba, slovenskega in avstrijskega, samo par metrov sta narazen. Vpisna knjiga je v tako slabem stanju, da vpis niti ni možen. Z zanimanjem si ogledujem še sosednji Krkotnik, ampak ob vsem grušču nisem čisto prepričan o varnosti spusta v škrbino, zato se spomnim na vse, ki me doma pričakujejo in navijajo za mojo varno vrnitev in ga raje pustim za kdaj drugič ali pa za koga drugega.
Nazaj grede ugotovim, da je pot skoraj na vsakih par metrov označena z možici (le kaj sem gledal prej), zato sproti popravim še te in vsakemu dodam še kakšen dodaten kamen, potem pa počasi in varno odkorakam nazaj v dolino.
Za celo pot sem porabil cca 7.30 ur, ampak GPS po pravici pove, da je od tega bilo samo cca 5.30 ure v gibanju (gor in dol), ostalo pa občudovanje narave, malica in iskanje pre***ega telefona po skalovju. | |
|
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 | |
|
| |
|
|
tinky
20.9.2020 | Spet sem bil na Celovški špici. Začel sem na Ljubelju, mimo koče na Zelenici in naprej proti Stolu.
Od steze proti Stolu je treba prečiti zoprno melišče do sedla pod Špico.
Naprej pa te vodijo možici. Dol sem šel po spodnji do sedla Šija in pod Vrtačo na Zelenico.
Lep dan je bil, morda celo malo prevroče.
Zelenica kot vedno polna.
| |
|
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 | |
|
| |
|
|
|
|
|
|
|
| |
|
|
