| NA BEGUNJŠČICO | | 8.2.2010 - marko1 |
| Danes sva bila s kolegom na Begunjščici. Razmere skoraj idealne.Spodnji del nad kočo na Zelenici,se je prediralo tudi do kolen.Nato sva našla stopinje in bilo je ,vse lažje.Ko pa sva prišla do zožanega dela je pa bil sneg vse trši.Tako,da so prijele tudi dereze in cepin,palice.Navrhu je bilo zelo lepo,sončno z lepimi pogledi. |
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 |
|
|
| |
|
|
|
kolesar
8.2.2010 | Super, sam palce pa dereze pa ne grejo skupaj. | |
|
| |
|
| |
|
|
lepenatka
8.2.2010 | Grejo skupaj,zakaj ne?Mene prav nič ne motijo. | |
|
| |
|
| |
|
|
JusAvgustin
8.2.2010 | poskusi se ustaviti s palicami... Ko damo gor dereze, gre cepin v roke. | |
|
| |
|
| |
|
|
Jany
8.2.2010 | Tako je! To učijo v vseh tečajih za začetnike! | |
|
| |
|
| |
|
|
JusAvgustin
8.2.2010 | Ko to pride v navado in ko se dejansko znaš ustavit s cepinom, takrat lahko pomisliš na hribe pozimi. Potem pride pa na vrsto še meteorologija, poznavanje lavinskih razmer, delanje prereza snežne odeje... Sicer pa je tema namenjena Begunjščici, krasna gora, definitivno kraljuje nad občino Radovljica, je pa Begunjščica pasja, že veliko ljudi je vzela... So pa grape na Begunjsko vrtačo čudovite. Ne reče se ji zastonj gora stoterih grap. | |
|
| |
|
| |
|
|
strelec1954
10.2.2010 | Lepenatka ima prav, v primeru podpetnih derez. Dvo ali štiri zobne te pri zdrsu ne bodo sunkovito ustavile in vrgle v zrak kot se to zgodi pri dvanajst zobih derezah.
Pri "pravih" derezah pa res samo z cepinom najbolj pomembno pa da vsko sezono probaš ustavljanje pri zdrsu sevda z varnim iztekom ker edino tako imaš možnost,da se morda ustaviš v primeru zdrsa.Kdor je že kdaj doživel pravi zdrs ve ,da po treh sekundah drsenja tega ne ustaviš več,dokler ga ne ustavi mati narava.
lp. | |
|
| |
|
| |
|
|
turbo
10.2.2010 | Predzadnja slika ??? Vrtača, Nemški vrh, Palec ???
Med Vrtačo in Palcem je Zelenjak !!! | |
|
| |
|
| |
|
|
JusAvgustin
10.2.2010 | me prav zanima kdo hodi na zimske vzpone z dvo ali štiri zobimi derezami... vsako sezono probaš ustavljanje, ja in to pred začetkom hoje v hribe. sicer pa sem že enkrat zapisal, če padeš na pobočju, ki ima naklom večji od 50 stopinj te živ krst več ne ustavi! 
skratka poanta tega je da ko grejo dereze na noge, gre cepin v roke brez kakršnih koli izjem , ko sestopamo imamo cepin v položaju, ki nam omogoča takojšnjo reakcijo, v 2-3 sekundah lahko dosežemo 60 km/h takrat ni več možno ustaviti zdrsa. Odzivni čas naj bi bil takoj! Toliko časa naj bi se vadilo zaustavljanje, dokler tega ne naredimo spontano. V katerem koli položaju. Koordinacija igra tukaj pomembno vlogo.
Seveda je govora o pohodnih cepinih. | |
|
| |
|
| |
|
|
marko1
10.2.2010 | Zdravo!ne bom pameten samo se mi zdi,da ima Zelenjak dva imena Zelenjak,ali Nemški Vrh.Nevem vprašam vas.? | |
|
 1 | |
|
| |
|
|
andrejjerina
10.2.2010 | Imaš prav, različne karte pač uporabljajo različna imena, se pa vsi vseskozi učimo. Vzemi za dobro. LP Andrej | |
|
| |
|
| |
|
|
Gorazd G
11.2.2010 | Nemški vrh je na zemljevidu Karavanke 1 : 50 000 čistokrvna napaka. Seveda si tega nisem izmislil jaz, temveč tako piše v Klinarjevem vodniku "Karavanke". V knjigi Sto slovenskih vrhov" pa lahko preberemo, da ime Nemški vrh uporabljajo za Vrtačo v Begunjah, Žirovnici in njuni okolici. Če je to res, vedo domačini. Na Zelenjaku je, kolikor se spomnim, vpisna knjiga PD Tržič s tem (pravilnim) "zelenim" imenom.
Je pa tudi sicer okoli Suhega ruševja precejšnja zmeda z imeni. Nekaj sem o tem pred dobrim tednom napisal tukaj:
http://www.gore-ljudje.net/novosti/52586/
Srečno!
| |
|
| |
|
| |
|
|
peterr
11.2.2010 | Ime Nemški vrh se v tem delu Karavank pojavlja po ugotovitvi dr.Henrika Tume na štirih različnih kotah. Največkrat se pojavlja pri koti 2180m (Vrtača).
V reviji Gore in ljudje ( Planinski Vestnik je bil takoj po vojni do l. 1948 preimenovan) več nadaljevanj članka K imenoslovju stolove skupine in v PV l.1948 še štiri nadaljevanja ( Dr. Tuma je gradivo zbral in napisal l.1933). Z imenoslovjem tega predela so se veliko ukvarjali tudi F.S. Finžgar,Koroški Slovenec dr. Josip Šašel in dr. Jakob Prešeren iz Begunj (velikokrat si niso bili enotni).
Zanimiva je opomba v GL na st.159/1: spor o poimenovanju >>Nemškega vrha<< za (Visoko)Vrtačo, ki se je vnel po objavi tega imena v Vodiču R. Badjure, je odbor geografskega društva na univerzi v Ljubljani l. 1940. razrešil v tem smislu, da ne kaže uporabljati imena Nemški vrh, ki je videti zelo mlada označba, temveč se je oprijeti onih imen, ki ji za vrhove uporabljajo na koroški strani, kjer se je tudi pričela naselitev mnogo prej nego na Kranjskem. To rešitev je sprejelo tudi SPD s sklepom, da bo v bodoče opustilo uporabo imena Nemški vrh v Karavankah. Iz poznejših izvajanj dr. Tume je razvidno, da je to ime povzročilo precej zmede na vidni in izpostavljeni točki državne meje.(Šašelj) Ker je ime Vrtača za omenjeni vrh sprejel tudi geografski institut naše univerze, so podani vsi razlogi za to, da se med znanstveniki in turisti v bodoče govori in piše samo ime VRTAČA (op. ured.).
Ime Nemški vrh se torej nahaja na štirih kotah:
1. 2180m (Vrtača), tako jo imenujejo Smokučani, ki so lastniki ondotne planine, tako imenuje vrh tudi Badjura v svojih Izletih, tako je tudi v zemljeknižni mapi.
2.Na ročnem zemljevidu Tržiške podružnice SPD je beležen Nemški vrh za 2027 m.
3. Vojnogeografični zavod na Dunaju imenuje Deutscher Berg prej koto 1981m, sedaj popravljena na 1930 m.
4. Koroški Nemci pa imenujejo z nekim povdarkom nacionalnega pomena Deutscher Berg strmo peč severno od Velikega Stola, koto 2103 m. Dr. Šašelj to koto imenuje prav Belščica. Ime kaže vso negotovost imenoslovja, ki izvira od tod, da so na nekdanji koroškokranjski meji pasli križem koroški in kranjski ovčarji. Nemški turisti so slovenski Nemški vrh prenesli po svoje, Slovenski pa nikdar niso sistematično predelali Stolove skupine.
Za koto 1930m, prej 1981m,je sedaj nesporno ime Srednja Peč.(dr.Tuma GL l.1947 st.212. Na st.260 zemljevid Stolove skupine)
Priloga v PV 1932 št.9 pa zemljevid Begunjščice.
Veliko je nedorečenosti v imenoslovju in prebiranje starih člankov je velikokrat zelo zanimivo čeprav zaradi različnih mnenj ne veš kaj je najbolj pravilno. Z časom in rabo se nekatera imena spreminjajo tudi zaradi različnega dialekta na vsaki strani karavanškega grebena.
Peter Rožič | |
|
 1 2 3 | |
|
| |
|
|
|
|
|
|
|
| |
|
|
