jutri, se je zavlekel na po-pojutrišnjem, no pa vseeno. Štartava 11.45 od avta pri Eriki. Od tam v pripeki ubirava korake proti KG. V KG sva čez dobrih 15 minut. Najprej senca skozi gozd, nato pa neusmiljena vročina, ki nama dobesedno pije vsako enoto energije. Vroče je res je vroče, tako zelo, da se začnem na glas smejati. Seveda sva oba imela pokrivalo, Domen naglavno ruto, jaz pa shemagh(zelo dobra izbira pokrivala). tako jo v pečici stopicljava po kačjem grabnu do Pike. Od pike PP do prve vpisne knjige je samo pet minut, kratek skok skozi rušje do razglednega pomola nad KG. Od tam gre zares. Prekoračiva par grap, do lapornatih skladov, kjer je bila tokrat popolna suša(ponavadi curlja). Po gozdnem hrbtu sva se povzpela do Stržiča od tam pa prečno proti Ruševem grabnu. Imela sva kaj za videt. Zelenje, zelenje in še enkrat zelenje. Pravi zeleni pekel, samo da veliko hujši in gostejši kot v dolini BP. PP6 Seveda stečino zgrešiva(spust po grapi) saj nadaljujeva kar naravnost do (jah kako bi rekel, dead end-a?!) Vidim alternativno "pot". Spustiva se po rušju(vertikala in previsi) do prave stečine, tam udaneva vhod v Rušev graben. RG je iz dveh delov medseboj ju loči uganite kaj? Seveda, rušje! Izhod iz drugega dela grabna je bil pa zame najzahtevnejši del PP4. Drobljivo, izpostavljeno, skratka noro! Kmalu sva na drugem koncu in čez dobrih deset minut na Ruševcu. Od Ruševca do prečenja Rigeljnov(polica v pravem pomenu PP je vse izsekano. Z veliko žalostjo v očeh gledam izsekan prehod in preklinjam storilca! PP-ju je ubil dušo! Kmalu se polica konča in midva se preko dveh grap "prebijeva" do izhoda iz rušja in police. vsaj tako misliva, seveda sva izhod zgrešila in ponovno sledi vzpon po šodru in rušju nazaj na polico. Za robom se stečina končno izteče po "zelenem toboganu", še pol ure kasneje pa sva že na lovski poti iz jasne. Krasen dan, predvsem zelo vroč v zelenem peklu, prehodi izsekani, orientacijskih zank pa kar nekaj. Vsak od naju je popil 5l tekočine, za jest sva pozabila v avtu. pripravljena sva bila tudi za bivak. Šla sva brez vrvi in drugih "varovanj". Pristna šodrovska elitna etapa. Našla sva vse tri opisne knjige v katere sva napisala: Vroče je kot v peklu, še vedno je vroče kot v peklu in ni več tako zelo vroče. Iz mazohistične PP za vas Pipi, njegov gospodar in Domen