Peralba in Chiadenis

Slike


Anketa

Ali se s Čofatijevega vrha (1606 m), vidi najvišji vrh Raduhe?

	Da

	Ne

	Ne vem

seznam forumov / Italija / Karnijske Alpe / Peralba in Chiadenis

Peralba in Chiadenis

4.7.2011 - mirank

Včeraj sva z ženo opravila navedeno turo. Začetek s parkinga do koče Calvi ni nič drugega kot sprehod po redkem gozdu in nato po pašnikih. Od koče do vstopa v ferato Sartor vodi dobro shojena in označena steza, sama ferata pa ni neke večje zahtevnosti, tako da sva v dveh urcah že na vrhu. Razgledi po Karnijcih in delno po Dolomitih so naju na vrhu zadržali skoraj eno uro. Sestop po vzhodni normalki je v dolžini cca 150m po žlebu in gredini na severni strani je zapolnjen s trdim snegom kjer je bil cepin zelo uporabno orodje. Ostali del poti je normalno prehoden. No na sedlu Sesis se nama je (kljub bolj easy tempu)zdelo še prezgodaj za povratek pa sva se odločila še za ponovitev prečenja Chiadenisa po obeh feratah, ki sta zahtevnejši od tiste na Peralbo. Naj omenim da je v soboto (po pripovedovanju oskrbnika koče Calvi)15min snežilo kot v zimskem času ter da se je temperatura spustila pod ničlo, kar zaradi višine niti ni nič čudnega. Srečno vsem ponavljalcem.

atoamac
3.8.2011

V žlebu na "vzhodni normalki" ni več snega, je pa še nekaj blata. Na ferati na Chiadenis (nad kočo Calvi) je nekaj izpuljenih klinov, a se da počasi mimo (navzdol, gor gre lažje, ker so oprimki in stopi povsod v obilju). Srečno!

IgorZlodej
22.9.2011

Peralba je ena lepših Karnijskih gora, čeprav že na meji z Dolomiti, ki so od tam že skoraj na dosegu roke. Poti nanjo so kratke, saj je izhodišče visoko (1800 m). Gor smo se pripeljali z Vrha sončne doline. Začeli smo pri Koči pri izviru Piave, zatem pa zavili na pot, ki pelje na zahodni greben, sprva gre steza po ravnem in celo malo navzdol, potem pa en del kar strmo navzgor. Ker kmalu pridemo iz gozda so razgledi seveda prvovrstni, pot kot taka pa nič posebnega, v celoti smo jo premagali z uporabo palic in se dodobra naužili prekrasnih razgledov. Po slabih 2 urcah smo bili na vrhu, spodaj pri koči Calvi pa je veselo kikirikal petelin. Sledil je kratek postanek, nato smo sestopili po Papeževi poti na sedlo Sessis, ter naprej pod Pic Chiadin, ki je bil naš drugi cilj. Tam smo odložili nahrbtnike in se po s pikami označeni smeri povzpeli na vrh. Družno smo ugotovili, da težave ne presegajo dobre I. stopnje. Spet kratek postanek in sestop proti sedlu Sessis, na katerega pa nismo šli, saj smo že kmalu zavili na stezico v desno in odšli po vzhodni strani na vstop v ferrato, ki pelje na Monte Chiadenis. Tokrat malo daljši postanek, nekaj smo dali tudi v usta, zatem pa smo po 33 minutah že stali na vrhu. Sestopili smo po JZ grebenu, ki je v celoti zavarovan z jeklenico, v spodnjem delu tudi kombinacija jeklenice in verige. Sledil je obisk koče Calvi in nekaj tekočega okrepčila, ter naprej do izvira Piave. Tokrat izjemoma objavim, ker nekdo, ki bere forum želi časovnico. Celoten krog smo naredili v 6 urah z vsemi postanki. Veliko smo fotografirali, veliko smo se razgledovali in veliko smo se pogovarjali.

Peralba in Chiadenis začetek pri koči pri izviru Piave

Peralba in Chiadenis takoj se je odprl pogled na že obiskane Crode di Longerine

Peralba in Chiadenis južna stena Peralbe je čislana pri alpinistih, spodaj tudi zračni posnetek koče pri izviru italijanske svete reke

Peralba in Chiadenis na poti ostanki snega, zadaj cela rajda Dolomitskih gora

Peralba in Chiadenis Monte Perlaba v soncu in razgled do...

Peralba in Chiadenis Monte Pelmo, pod katerim sem bil teden nazaj

Peralba in Chiadenis GG najvišji avstrijski očak

Peralba in Chiadenis v spomin na Papežev obisk gore

Peralba in Chiadenis s tega vršička sem pa pozimi že smučal

Peralba in Chiadenis lovski prelaz in proti ferrati

Peralba in Chiadenis začetek ferrate z znamenitim preduhom

Peralba in Chiadenis čokata Peralba s kratko ferrato Sartor nekje v osrednjem delu

Peralba in Chiadenis Pic Chiadenis na katerem smo stali pred uro in pol

Peralba in Chiadenis Pic Chiadenis nad kočo Calvi

Peralba in Chiadenis pri izvirih je vedno lepo

Peralba in Chiadenis ampak Pic Chiadenis je pa lep kajne!

rozka
22.9.2011

Hja, danes ponovno uživali v lepotah Karnijskih alp, ki pač ne razočarajo...da pa se bomo povzpeli kar na tri vrhove, smo se odločali kar sproti, a so si tako blizu, da kar moraš mežikanje

...bil je lep dan nasmeh

z vožnjo malo po cesti, malo s pogledi na vrhove, se pravi izven ceste, hehe jezik

Peralba in Chiadenis nad kočo Sorgenti del Piave

Peralba in Chiadenis tu smo prišli gor;)

Peralba in Chiadenis uhh, preveč vrhov, da bi vse naštevala;)

Peralba in Chiadenis utrinek...naslednji vrh Pic Chiadenis v ozadju

Peralba in Chiadenis ponovno se vzpenjamo

Peralba in Chiadenis z vrha Pic Chiadenis, pogled na Peralbo

Peralba in Chiadenis juhuu, poličke...previdno pri sestopu

Peralba in Chiadenis eni čez, drugi skozi:)))

Peralba in Chiadenis skala je bila odlična

Peralba in Chiadenis vrh Monte Chiadenis

Peralba in Chiadenis pogled na Pic in Monte Chiadenis

kofetarca
22.9.2011

hvala Igorju in Rozki za podrobne opise poti s časovnicam ter objavo lepih slik nasmeh

IgorZlodej
3.7.2015

Iz prijazne koče Calvi po zavarovani poti Piepo Sartor na vrh, potem pa sestop po "papeževi poti" (v žlebu še nekaj snega, možen obhod po spodnji strani) na sedlo Sesis in naprej pod Chiadenis, ter vzpon na vrh in sestop do koče Calvi. Potem pa še do koče pri Izviru Piave zavijanje z očmi

Peralba in Chiadenis lep razgled, tudi na Venediger

Peralba in Chiadenis zdaj pa na Chiadenis

Peralba in Chiadenis postavne gredo lahko kar skozi

Peralba in Chiadenis na vrhu, zadaj Peralba

Peralba in Chiadenis pa še na pivce v kočo

velkavrh
2.8.2015

Včeraj 1. avgusta sem šel s PD Škofja Loka v Zahodne Karnijske Alpe na takoimenovano papežovo goro na 2694 m visoko Monte Peralbo. Na pot smo šli z osebnimi avtomobili, ker je na planino Rifugio Sorgenti del Piave vodi ozka sicer asfaltirana cesta z majhnimi ovinki in je za avtobuse in kombije prepovedana.Od kraja Cima Sopadda do planine torej ne gre z avtobusi.Zapeljali smo se torej na parkirišče te planine in krenili proti koči Salvi, ki je na višini 2164m. Okoli koče veselo kikirika petelin . Imajo kar veliko jatico kokoši, torej si lahko tu privoščimo sveža jajčka .Nato smo nadaljevali priti sedlu Passo Sesis , kjer je križišče poti. Leva vodi na ferato Santor, desna pa je ttako imenovana papežova pot. Na to goro seje leta 1988 povzpe papež Janez Pavel II.(Papa Giovani Paolo II.) Na njegovo pot sem gor nas seznanja kup zabeležij, ki pa jih žal nisem posnel, ker mi je aparat delal samo še v ferati.Na sedlu se je naša skupina ločila . Večina pohodnikov se je odločila za ferato.Pravih ferat pri nas je malo, zato primerjav s težavnostjo ne morem ravno delati. Plezal sem jih samo na zadnji turi v Dolomitih-dve.Ta na goro je kar dolga in ti ne nudi nič počitka. Vodi strmo po sicer odlični skali nepretrgoma skoraj do vrha. Jeklenice so zelo nove . Na nekaterih delih je zelo malo oprimkov za noge in se je treba kar krepko potegniti gor.Težav pravzaprav ni, le takoj na začetku poti pred jeklenicami, kje je zoprn skok, nato pa se ob binglajoči jeklenici potegneš na začetek prave ferate.Plezanje mi je predstavljalo resničen užitek. Težavnost naj bi bila ocenjena A in B. Na vrhu pa nas je čakala gneča. Naši sopotniki , ki so šli po lažji papežovi poti so bili že gor. Na vrhu je križ in celo zvon želja. Celo vpisna knjiga je bila. Zabeležim sem se. Žiga nisem videl nikjer.Res pa da tudi vprašal nisem zanj. Tu smo seveda pomalicali, se poslikali in se po papežovi poti vrnili. Tudi papežova pot ni ravno enostavna. Zoprn je del poti v žlebu, ki je varovan s starimi zarjavelimi jeklenicami.Pot je precej gruščevnata.Na povratku smo se ustavili pri izviru reke Piave, kjer je prijazno gostišče. Oddaljeno je od parkirišče le 500m. Tu smo popili zaslužen pir. Nato pa kar dolga pot domov seveda z obveznim postankom v Dovljah pri Aljažku.Imel sem lep dan kakšnih si veliko še želim.