| Lago di Bordaglia in kota 2112 in Forc. Ombladet pod Črnim kamnom (Sasso Nero) | | 7.3.2011 - IgorZlodej |
Izhodišče Forni Avoltri, parkirišče tik pod polnilnico rujne Karnijske kapljice (Goccia di Carnia). Ob prihodu se mi dvakrat milo stori. Prvič snega je bore malo in drugič na tla mi pade pločevinka radlerja in začne veselo škropiti naokoli. Bo kar bo si rečem in grem nekaj metrov dol, ter preko mostu (Rio Degano). Na drugi strani nadenem smuči in oddrsam po označeni poti 141 ob potoku Bordaglia navzgor. Snega je z višino vse več, narejena je gaz od krpljarjev, opazim tudi eno staro smučino. Kmalu pridem do križišča poti in zavijem v levo na pot 142 proti spodnji planini Bordaglia, kamor tudi vodi gaz. Sem na soncu, gozd je vse bolj redek in pred mano se pojavi planina. Malo postojim se razgledam, ima tudi zimsko zavetišče Filipo, vendar ni dostopno, ker je zameteno, lopate pa nisem našel. Nadaljujem na kratko skozi gozd po označeni stezi, sneg je pomrznjen, sledi pa ni več. Kmalu sem na zgornji planini, ki je kot zgleda že več let opuščena, razgledi sijajni, tudi na, za nekatere nedostopne Siere. Od planine se rahlo spustim navzdol in gladko prečim jezero (Lago di Bordaglia), sledi vzpon skozi nekakšno krnico, malo se pomudim pri fotkanju v iveje odetih macesnov, se povzpnem na neko neizrazito sedlo, ter na koto 2112 m. Vidi se veliko, od Peralbe do Cogliansa, pred mano pa mogoča Monte Volaia. Vetra skoraj, nič, sneg po južni strani rahlo odpuščen, zato kar odsmučam, prečim v levo v Avstrijo proti sedlu Giromondo, se povzpnem na nek sončni hrbet, malo posedim, nato pa odsmučam ob potoku Volaia vse do spodnje opuščene planine Obmladet. Sneg je bil večinoma trd, ponekod rahlo odpuščen, vmes tudi trda kloža.
Pod spodnjo planino Ombladet ponovno nadenem pse in grem do opuščene planine, kjer na zidovih najdem markacije. Sneg je uležan pršič od 20, višje do 50 cm. Nekako sledim letni markirani poti, pomagam pa si tako, da sledim požaganim vejam ob poti. Višje pridem do zgornje planine Ombladet, ki je očitno tudi že več let opuščena, nadaljujem po široki krnici navzgor. Razgledi sijajni, same znane in že obiskane gore vsenaokoli, špure nobene, nedotaknjena belina povsod naokoli. Na sedlu se pokaže še Monte Crostis, ki bi tudi lahko bil današnji cilj, ampak sem želel več. Zavijem v levo navzgor, kamor vodi tudi letna pot na Monte Volaio, kjer sem pred leti že bil. Pod neko skalo končam vzpon, posedim, se razgledam, nato pa odsmučam. Do sedla rahlo odpuščen sneg, nižje samo še pršič in rahla kloža. Pri spodnji planini grem do ceste, tudi tam je stara gaz krpljarjev in vsaj enega smučarja. Cesta se rahlo vzpenja, kar je edina napaka celotne veličastne ture, vendar je vzpon kratek in nato sledi le še spust po cesti do potoka Degano, v spodnjem delu je treba rahlo paziti, ker je snega na cesti malo. Do avta ni šlo, saj je bilo treba prečkati most, sledil je še kratek vzpon gor do ceste. Ni bilo slabo, zato sigurno še kdaj ponovim.
|
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 |
|
|
| |
|
|
|
IgorZlodej
21.6.2011 | Vedno me zanima kako neko območje zgleda v kopnem ali obratno, zato sem se ponovno odpravil v te konce. Včeraj sem ponovil pot do sedla Giramondo, potem pa sem se po poti št. 403 pod južno steno Crete di Bordaglia vrnil proti zahodu in tam na zahodni strani poiskal "pot" bolj uhojeno brezpotje proti vrhu Crete di Bordaglia. Smer je označena z možici. Sprva je šlo po melišču in travah, zatem po krušljivem skrotju, tu in tam se je bilo treba malo prijeti, slaba I. Na vrhu strelske jarki, kot običajno po teh gorah. Sestopim nazaj do markirane poti 403, se povzpnem na Quota Pascoli in sestopim do jezera Pera, ter se povzpnem na sedlo Sissanis ter nadaljujem po grebenu do M. Navagiust, nekakšno orlovo gnezdo z utrdbami iz I. vojne. Z vrha se vračam v smeri sedla Sissanis, potem pa zavijem v levo in preko opuščenih zgornje in spodnje planine Sissanis do križišča poti dolina Fleons polnilnica Karnijske kapljice. Tako lepo zaokrožim turo, ki jo bom opravil spet v jeseni. Po poznem kosilu v Granvilli se s kolesom zapeljem - sprehodim še na sedlo Digola med Terzo Media in Terzo Piccola. Cesta ima kar konkretne vzpone. Za TK navdušence predlagam spust s sedla Digola v Camopolongo in povratek v Granvillo-Sappado. | |
|
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 | |
|
| |
|
|
IgorZlodej
13.10.2015 | Pa je po štirih letih le prišla ta jesen  .
Parkirišče pri polnilnici, potem pa čez potok, most je podrt od kdo ve kdaj, ter po cesti na spodnjo planino Bordaglia. Kratek postanek in naprej do zgornje planine in do jezera. Kako uro sva bila tam, pa ne sama, saj so fotografi izkoristili lep dan, celo z dronom so preletavali jezero in okolico.
Nadalevala sva do sedla Giramondo, se povzpela na Creto di Boraglia po znanih prehodih in se potem mimo jezerca Pera povzpela na sedlo Sissanis in po dolini preko opuščenih planin na izhodišče. | |
|
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 | |
|
| |
|
|
Stoick
4.7.2016 | Po jesenskih še poletni utrinki, od sobote.
Most je podrt od lanskega poletja, se je preveč otrok nagnetlo nanj (za skupinsko fotko?) in je popustil, je bilo nekaj poškodovanih, tako da se na štartu naredi manjši ovinek.
Do izhodišča je iz Kranjske Gore 1h 38 min , planinskih koč ni, obiska pa bi bilo presenetljivo malo, če ne bi naš avtobus imel tako velikega vpliva na statistiko.
Turo smo končali optimalno, ob začetku plohe 
Še nekaj slik:
http://www.flickriver.com/photos/belatrix/sets/72157667755883034/ | |
|
 1 2 3 4 | |
|
| |
|
|
Sabina Grahek
11.10.2020 | Večkrat sem slišala govoriti o lepoti jezera Bordaglia in tako sva se včeraj v spremstvu najine psičke Dore le odločila, da obiščeva te kraje. Naredila sva krožno. Pustila avto pri polnilnici mineralne vode Goccia di Carnia, šla do kamnoloma, tam prečkala potok ( nižje dol je pot zaprta, ker ni mostu za prečenje), nekaj časa hodila navzdol ob potoku, za tem pa sva krenila levo navzgor po prijetni poti, ki se vije skozi gozd. Ko sva prišla na spodnjo planino Bordaglia, sva srečala dve večji skupini ljudi. Kmalu sva ugotovila, da nekatere poznamo, saj so bili člani goriškega planinskega društva CAI. Pridružili smo se jim do zgornje planine. Oni so potem zavili direktno proti vrhu Navagiustu, mi pa smo se spustili do jezera in občudovali ta gorski biser. Pot sva nadaljevala do sedla Girammondo, mimo jezerca Pera do sedla Sissanis, za tem po jesensko obarvani dolini navzdol do doline Fleons in tam popila malo sveže Karnijske kapljice. Tod je vidna tudi zanimiva soteska, ki jo je ustvaril potok Degano med hriboma Navagiust in Navastolt. Kmalu za tem smo bili na izhodiščni točki. Za celotno turo si je treba vzeti pet uric. Odlična naložba v vseh letnih časih. | |
|
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 | |
|
| |
|
|
turbo
13.10.2020 | Sabina, Navagiust bi bil tudi za Doro. Že res, da je travnat greben mestoma ozek in vršno pobočje strmo, a je zagotovo primerno za pasje tačke
http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?ita=1&gorovjeid=27&id=7916&stran=1 | |
|
 1 | |
|
| |
|
|
Sabina Grahek
30.10.2020 | Turbo, pomeni, da se bomo vrnili in se povzpeli še na Navagiust. Il monte giusto per Dora! | |
|
| |
|
| |
|
|
|
|
|
|
|
| |
|
|
