Monte Flop in kota 1792

Julijci so bili zjutraj zamegljeni, zato je bilo treba nekam na zahod. Zapeljem se v dolino Aupo na izhodišče za kočo Grauzario, vendar ne grem v smeri koče, temveč preko mostu na okoli 25 m oddaljeno izhodišče za zavetišče Zouf di Fau. Sprva nekaj sto metrov po cesti, potem pa zavijem na označeno pot št. 436, ki nekoliko višje pride na cesto, po kateri hodim nekaj časa, potem pa spet zavije na stezo in se nekoliko višje spet priključi na gozdno cesto. Tam sem kmalu tudi pri zavetišču, ki nudi peč in 4 postelje. Nadaljujem do istoimenske škrbine, zatem pa naprej po lepo ohranjeni mulatjeri s št. 435, ki višje poteka med obemi Flopi. Najprej grem do nižjega, do katerega vodi dokaj solidna steza, zatem se nekoliko vrnem in po stezici, ki je tu in tam označena z obledelimi rdečimi pikami se povzpnem na vrh višjega, kjer sem pred leti tudi že bil, ampak takrat pozimi. Razgled je čudovit, prav blizu je Grauzaria, Cima Gjaf in Sernio. Z vrha na katerem naredim možica sestopim bo zahodni strani, kjer je stezica že povsem zaraščena (bolje bi se bilo vrniti po poti vzpona) na sedlo Foran de la Gialine, pa dol do koče Grauzaria, ki bi sicer morala biti zaprta, ampak je odprta, ker pripravljajo drva, bo pa odprta še vse sobote in nedelje v oktobru. Kratek pomenek, zatem pa dol na izhodišče. Lepa in za ta čas nadvse primerna krožna tura med krasnimi gorami.