Hribi.net
Hribi.netSlovenski splet
Registracija Navodila
uporabnik: geslo:  avtoprijava 
English Hrvatski Forum Nova tema iskanje
 Monte Sernio
13.7.2010 - IgorZlodej
Ta gora vabi vedno znova. Tokrat sem si zaželel spoznati dostopne poti pod to goro s SZ strani. Z Rafkotom se zapeljeva v Paularo oz. bližnji zaselek Dioor. Parkirava pri zadnjem hlevu nad zaselkom. V bližnje korito postavim dve pločevinki, potem pa na pot 437. Sprva naju steza vodi kar strmo navzgor po košenicah in skozi gozd, potem se strmina malo unese, v nadaljevanju pa se spusti celo rahlo navzdol, kar je za nekoga, ki si želi predvsem gor precej neugodno, a drugače ne gre. Ko prečiva veliko grapo v levo, sva že malo v dvomih, če sva še na pravi poti, pogled na karto pa nama potrdi, da sva še vedno na poti 437 čeprav se oddaljuje od najinega cilja. No kmalu spet zavije v desno in že slutim bivak Mestri na ravnici nad nama. Na razpotju pustiva nahrbtnike in se odpraviva do 7-8 minut oddaljenega bivaka, ki je res pravi lepotec, dnevni prostor s pečjo, drva v izobilju, le pogradi na podstrešju (8) so brez vzmetnic. Odideva nazaj na razpotje, pobereva nahrbtnike in kmalu zagrizeva v strmo pobočje, kjer steze ni, le označeno brezpotje. Še dobro, da so meglice zakrile sonce, sicer bi tenko piskala. Ta del je verjetno najbolj mukotrpen na vsej poti. Na škrbinici pod steno kjer poteka smer Spigolo nord ovest si odpočijeva. Zatem pa v steno. Plezanje je v tej steni, kjer je smer označena s pikami in rumenimi črtami in speljana po naravnih prehodih prav lahkotno. Le na dveh ali treh mestih bi lahko bila težavnost II. sicer pa I. V slabi urici sva na vrhu, ki ga je do tedaj zakrivala megla, z najinim prihodom pa se je nebo odprlo in posijalo je sonce. Četrtič sem na tej gori in tretjič po smeri Spigolo nord. Po krajšem postanku na vrhu sestopiva po lažji južni poti. Pri stolpu (Tore Nuviernulis) sestopiva po grapi in si tako precej skrajšava pot. Spodaj si ponovno dotočiva vode, potem pa po dolgi poti 437 nazaj na izhodišče. Pločevinki sta naju s prijetno ohlajeno tekočino še čakali, domačinke so v bližini grabile seno, gor nad Zermulo pa se je še slutila ploha.
(spodaj v Paularu sva opazila, da je cesta čez prelaz Lonice - Cason di Lanza zaprta)
Monte Sernio1
Monte Sernio Monte Sernio s severa2
Monte Sernio bivak Mestri z goro v ozadju3
Monte Sernio eden lepših bivakov v Karniji4
Monte Sernio mukotrpno pobočje5
Monte Sernio ki ga kar noče biti konec6
Monte Sernio7
Monte Sernio pred nama je končno stena8
Monte Sernio9
Monte Sernio10
Monte Sernio11
Monte Sernio12
Monte Sernio13
Monte Sernio tudi Creta Grauzaria spet vabi14
Monte Sernio po grapi za stolpom Nuviernulis je šlo hitro navzdol15
Monte Sernio razpotje pri bivaku Mestri16
Monte Sernio do doline je še daleč..17
Monte Sernio18
joze54     
14.7.2010
" Ta gora vabi vedno znova " - ja Igor,dal si mi pobudo,da jo tudi jaz zopet enkrat obiščem,seveda s te strani.Se mi pa zdi,da je od koče Grauzaria malo lažja! LP
Monte Sernio1
Monte Sernio2
Monte Sernio3
sla     
14.7.2010
Pločevinki imata napačno barvo :-)
zippo     
14.7.2010
... toda boljšo vsebino. nasmeh)
voluhar     
25.6.2012
Monte Sernio po SZ grebenu
http://tomazsarc.blogspot.com/2012/06/monte-sernio-2462012.html
IgorZlodej     
4.8.2012
Parkirišče v Val Aupa, potem v jutranjem "hladu", ki je z višino pojenjal do koče Grauzaria. Sledil je kratek postanek in naprej na Foran de la Gjaline. Kje bi bil lepši postanek, kot ravno na tem sedlu, kjer je krasen pogled na Sernio. Sledil je kratek spust do grape in po, ter ob njej do vstopa v SZ pobočje stene, s katero sva hitro opravila. Na vrhu pa urica za gorske užitke, čeprav razgledi niso bili ravno blesteči. Sestopila sva po južni poti, se ustavila v koči, popila zasluženo pijačo in nazaj v dolino. Vedno lepa tura v tem koncu.
Monte Sernio proti koči Grauzaria s prijaznimi oskrbniki1
Monte Sernio2
Monte Sernio za Darjo nove gore3
Monte Sernio pa sva zagrizla v brezpotje4
Monte Sernio5
Monte Sernio6
Monte Sernio7
Monte Sernio8
Monte Sernio po južni poti v dolino9
Monte Sernio pogled na lepotca....10
rinča     
7.8.2012
Po isti poti kot v zgornjem opisu na vrhu. Pot čez SZ greben ponudi čudovito poplezavanje v izredno kompaktni skali v okviru II stopnje. Vredno obiska nasmeh
jax     
25.8.2014
Tudi midva s kolegom včeraj po isti poti kot oba zadnja dva komentatorja. Tura je krasna in jo lahko samo priporočam. Še sploh me je pozitivno presenetila skala, ki je praktično na vseh strmejših mestih zelo dobra. Vmes so seveda tudi krušljiva mesta, ampak ta so itak povsod. Na začetku sestopa naju je - kot je to letos že stalnica - ujel dež. Sestop po normalki se je zato spremenil v dokaj delikatno zadevo, saj je bila na vseh skalnih skokih v mokrem potrebna res skrajna previdnost. Ampak uspelo nama je varno sestopiti mimo vseh pasti, tako da sva tam nekje ob dveh že pila pivo v koči Grauzaria in se strinjala, da sva opravila krasno turo. Pa še dež je ponehal in Creta Grauzaria se nama je pokazala v lepem očiščenem vremenu. Tudi tja gor bo ob priliki še treba. Skratka, vsi že vemo, da je letošnje poletje čudno, ampak kaka lepa tura je pa kljub vsemu izvedljiva.
Aja, še en komentar o sami poti: na mestu, kjer se tik pred zavetiščem na planini Del Mestri navzgor odcepi pot po onem napornem šodru proti razu, jo je ob prečenju grape nekaj metrov odneslo. Zato sam začetek te (sicer markirane) poti ni popolnoma razviden in jo je treba malo poiskat. Ko pa jo vdeneš, ni več dilem. Je pa ta vzpon po šodru definitivno najnapornejši in najmanj prijeten del ture. Ampak tudi to spada k hribom.
IgorZlodej     
11.8.2015
Parkirišče je bilo ob prihodu skoraj prazno, pot do koče Grauzaria pa še dokaj "hladna". Kratek klepet z oskrbniki, potem pa gor proti sedlu Portonat. Je rekla, da jo hočem ubiti, ampak jaz vem, da je ena redkih, ki ji lahko sledim zavijanje z očmi. Da sva izbrala nekoliko daljši pristop ni naklučje, pa seveda zato tudi ne bom odpiral nove teme. Skratka pot Piero Nobile na Cimo dai Gjai je taka, ko je bila tudi 5 krat prej. Z vrha dol na sedlo, ter na vstop po SV pobočjih Sernia o kateri je vse že opisano. Na škrbinici kratek počitek, potem pa v skale, ki so prav take kot so bile. Na vrhu malica in daljši postanek, potem pa po južni dol in že drugič preko sedla Nuverniulis, ter na Foran de la Gjaline, tam pa sta se že čutili zarošeni steklenici. V koči se zame vedno najde kak priboljšek in tudi tokrat se je, za oba seveda. Slovo do naslednjič in še sprehod do avta.
Monte Sernio luštna in prijazna1
Monte Sernio v stenci2
Monte Sernio s Cime dai Gjai pogled na Sernio3
Monte Sernio na drugi dostop4
Monte Sernio Spigolo nord ovest5
Monte Sernio v luštnem kaminčku6
Monte Sernio na vrhu7
Monte Sernio že drugih po isti poti dol8
Monte Sernio kaj že pomeni rif. Grauzaria9
Monte Sernio še eden se vidi10
mirank     
30.7.2016
Se popolnoma pridružujem komentarju jax-a glede odcepa s poti 437. V grapi je začetek poti očitno odneslo, velik,obledel rumen napis na skali nad potjo nam samo da napotek kje iskati odcep-zelo malo hojeno stezico, markirano rumeno. Na škrbinici tik pred vstopom v "plezalni" del pa se nam pridružijo še rdeče pike. Nisem bil prepričan ali te privedejo od koče Sernio, ali direkt s sedla nad bivakom-saj je bila opazna stezica iz te smeri. Če je temu tako bi to bil izogib tistemu mukotrpnemu vzponu v območju grape.
Sestopala sva po žlebu pred f Nuviernulis, ki je tudi označena z obledelimi rumenimi oznakami
IgorZlodej     
1.8.2016
Pride do neoskrbovane koče Sernio, pred leti sem tam sestopal po vzponu na Creta di Mezzodi, ne sicer povsem sedla, ampak nekoliko nižje.
velkavrh     
14.8.2016
Sernio-2187m je najvišji vrh manjše gorske skupine ,ki pripada osrednjem Karnijskim Alpam .Gora je nekoliko osamljena in odmaknjena od pohodnikov. Naš začetek poti je bil v dolini Aupa. Gremo do koče Grauzaria-1250m.Koča je zelo prijazna, imajo celo veliko čredo koz.Gremo na vzhodni pristop na sedlo Nuverniulis.Pot je razmeroma lahka ,plezalna,mestoma plezarije šibke I.stopnje, edino en skok bi lahko označili za II.stopnjo. Skala je kompaktna, oprimkov dovolj. Na ključnih mestih si eden drugemu pomagamo, kažemo oprimke,svetujemo najustreznejšo smer po skalah.Pri tem skoku, ki naj bi imel najvišjo oceno je treba pri sestopu, če gre za neizkušene, uporabiti varovanje. Palice smo pospravili že na sedlu in tam tudi nadeli čelade-priporočljive so tudi plezalne rokovice, ker so skale kar ostre.Je dokaj lepo označena z rdečimi pokami ali črtami, ki dokaj primerno kažejo pot po skalah.Je pa nezavarovana.Od izhodišča hodimo približno pet ur. Sestopimo po poti pristopa.Vreme je bilo odlično,razgledi fenomenalni-enostavno gorska pravljica.
Monte Sernio Izhodišče.1
Monte Sernio Do koče.2
Monte Sernio Po poti 437.3
Monte Sernio Imamo čudovito vreme.4
Monte Sernio To je Sfinga-Cima della Sfinge.5
Monte Sernio Koča Grauzaria.6
Monte Sernio7
Monte Sernio Nad kočo-Greta Grauzarija.8
Monte Sernio9
Monte Sernio Na pot na goro.10
Monte Sernio To je naš cilj-Sernio.11
Monte Sernio Proti sedlu.12
Monte Sernio13
Monte Sernio Na sedlu pa čelade gor.14
Monte Sernio Na pot.15
Monte Sernio Tu gor so plezalne smeri z oceno VI.16
Monte Sernio Naš ata s palico.17
Monte Sernio Bližamo se skokom.18
Monte Sernio To pa je že plezarija.19
Monte Sernio20
Monte Sernio Mimo kamina -zelo izpostavljeno.21
Monte Sernio Kot v nebesih.22
Monte Sernio Vrh Sernia s križem.23
Monte Sernio24
Monte Sernio Malo pa nas je zmatralo.25
Monte Sernio Zvonček želja.26
ločanka     
14.8.2016
Še jaz nekaj svojega pogleda z moje prve poti po Karnijcih
Monte Sernio pogled s parkirišča, Creta Grauzaria1
Monte Sernio Cima della Sfinge in tudi Cima dai Gja2
Monte Sernio3
Monte Sernio informacije pred kočo Grauzaria4
Monte Sernio tam zadaj tudi Tolmezzo5
Monte Sernio tu smo pospravili palice6
Monte Sernio7
Monte Sernio proti Mt.Cavallu, Zermuli8
Monte Sernio proti mestu ocen.z II9
Monte Sernio10
Monte Sernio pogled nazaj11
Monte Sernio kar siten žleb pred nami12
Monte Sernio pogled proti Montažu in Zuc dal Boru13
Monte Sernio14
Monte Sernio proti vrhu15
Monte Sernio vrh16
Monte Sernio ob povratku17
Monte Sernio na lepem sedlu Foran de la Gjaline18
Monte Sernio19
bagi     
8.8.2017
V begu pred letošnjo vročino se iz doline Aupa odpravimo na Monte Sernio po senčnem SZ grebenu. Koča Grauzaria je odprta, prijazen oskrbnik nas preseneti z nekaj slovenskimi besedami nasmeh.

Nadaljujemo z vzponom na sedlo Foran de la Gjaline in nato s spustom po poti 437 do izrazite grape. Nekaj naprej vidimo lovsko kočo, a do nje ne smemo. Malo pred najnižjo točko grape nas možic in rumene oznake povabijo levo v strmino na mletje 150 višincev mešanice grušča in trav. Potka je sledljiva in označena vse do vstopa v SZ smer, ki se nahaja v najvišji točki grape. V nadaljevanju nas v steni pozdravljajo rdeče in rumene oznake. Rumena pot je težavnejša od rdeče, vse skupaj pa komaj dosega 2. stopnjo. V primerjavi s potjo čez Plemenice je SZ greben za odtenek bolj zahteven in na nekaj mestih bolj zračen. Varoval ni nikjer.

Za povratek je priporočljiv spust po vzhodnem grebenu. Klasične belo-rdeče markacije ujamemo na vrhu s križem. Naj vas ne zavedejo nove rdeče pike, ki se z najvišjega vrha spuščajo desno v dolino. Po markacijah nadaljujemo do sedla Nuviernulis, kjer je razpotje. Tu lahko uberemo lažjo in krajšo pot levo navzdol pod stolpom Torre Nuviernulis namesto desne, ki se spusti globoko, globoko. Leva pot je na novo markirana, a jo malo nižje zapustimo in preidemo na dobro vidno nemarkirano desno pot. Ta se kmalu pridruži tisti, po kateri bi prišli daleč naokoli. Ta, sedaj spet markirana pot nas v številnih okljukih pripelje nazaj na sedlo Foran de la Gjaline

Monte Sernio Jutranji začetek. Kjub zgodnji uri je bila temperatura že okoli 20°C1
Monte Sernio Čudovito okolje2
Monte Sernio Monte Grauzaria, ki se dviga tik nad kočo3
Monte Sernio Prijazno opozorilo lastnikom štirinožnih prijateljev. Pri koči imajo veliko koz, ki imajo rade svoj mir4
Monte Sernio Prijazna koča Grauzaria v čudovitem okolju5
Monte Sernio Oznaka koče. Oskrbnik nas preseneti s slovensko besedo6
Monte Sernio Monte Sernio. Naš je desni greben7
Monte Sernio Tipično za Italijo8
Monte Sernio Tokratna ekipa na sedlu Foran de la Gjuline9
Monte Sernio Spustimo se po poti 43710
Monte Sernio Malo pred najnižjo točko grabna se pot odcepi tja gor11
Monte Sernio Mletje, mljetje, mletje12
Monte Sernio Dvigniti se je potrebno do najvšje točke grabna13
Monte Sernio Zaslužen počitek pred vzponom14
Monte Sernio Že začetni kamin ponudi poplezavanje v odlični skali. Čisti užitek ... :)15
Monte Sernio Pot vsepovsod poteka po naravnih prehodih. Skale in oprimkov ne moreš prehvaliti16
Monte Sernio Sledi si sistem polic, menjavajo se rdeče in rumene oznake poti17
Monte Sernio Pogled nazaj18
Monte Sernio V smeri Julijcev. V čistih jesenkih dneh se vidi vse do Snežnika19
Monte Sernio Čisti užitek ... :)20
Monte Sernio Proti vrhu ..... veliko prekmalu 21
Monte Sernio Nižji vrh s križem, kjer se nahajajo markacije za sestop22
Monte Sernio Sestop po vzhodni strani do sedla Nuvernulis23
Monte Sernio Na sedlu Nuviernulis uberemo levo pot dol po grušču. Potka je lepa in netežavna24
Monte Sernio Povratek s sedla Foran de la Gjuline proti koči25
Monte Sernio Koča je lepa, oskrbnik prijazen26
Monte Sernio Tibetanski kotiček27
Monte Sernio Lokalec28
ljubitelj gora     
10.6.2018
Se odločil, da grem ponoči proti izhodišču za Monte Sernio, štartal okol 5. ure zjutraj po normalni poti na vrh. Snega je čisto malo in ne povzroča nobenih težav. Vreme super in prav tako tudi razgledi, na vrhu spal 1 uro, nato pa počasi sestopal.
Monte Sernio Sernio, po levi strani gre pot1
Monte Sernio2
Monte Sernio3
Monte Sernio4
Monte Sernio5
Monte Sernio pošodrano6
Monte Sernio ni problema7
Monte Sernio8
Monte Sernio sestop ozebnik prej pa sem prišel po drugi strani gor9
Monte Sernio odprta10
rozka     
1.7.2019
​Od lanskega spogledovanja, je letos prišel na vrsto prej, kakor sem upala upatimežikanje
V »nahrbtniku« imeli smo dva ožja izbora, a ker je zadnja beseda tokrat pripadla najmlajši udeleženki, ​gremo na »krajšo« turcovelik nasmeh
Dobimo se v Kranjski gori, se zapeljemo do Val Aupe in izkoriščamo jutranji hlad, kateri kmalu začne popuščati. Na parkirišču že par vozil, mi se opremimo, malo kolebamo glede štrika, a ker nihče ni dvignil palčka, ga pustimo v avtu. Hoja do​, pot 437,​ koče Grauzaria hitro mine in vročina je že na delu. Vmes srečamo skupino plezalcev, namen imajo preplezati eno izmed smeri v markantni Sfingi​ in nazaj grede smo jih še ujeli pri plezanju malo pod vrhomnasmeh
Pri idilični koči Grauzaria, z enkratno kuliso, se malo okrepčamo in že nadaljujemo proti ​sedlu Foran da la Gjaline​​​, nato rahel spust,​ kjer malo pred zavetiščem Mestri zapustimo pot 437,​ ter ​se ​ponovn​o začnemo vzpenjati po neugodni poti, ki je mix krša, trav, drseče podlage in kar ni in ni je konec​eek
​Pod steno​ Sernia​ si nadenemo čelade in sama s cmočkom pričakujem, kaj bom zagledala za robom. Začetna prečka dvigne adrenalin in ga kar drži, saj ​gre za fino začinjeno​ enkico, mestoma​ dvojkico, sploh, ker ti večino časa zadaj pihlja praznina in globina​​. ​So pa oprimki odlični, skala drži in ko si v kakem skritem kaminčku, je imenitnomežikanje. Pot je izvirno speljana​,​ čez naravne prehode in ravno, ko se ogrejemo, že stojimo na grebenu in zremo v pred in vrheek…juhuuu, Monte Sernio, mogočen vrh, ki čuva svojo Grauzario in kljub temu, da se ne ponaša z najvišjo višino, ​dominira daleč naokoli s svojo podobo.​​
Ah, razgledi pa…na vse strani fantastični, malo posedimo, malo pofotkamo in počasi že sestopamo po normalki. Debata se že »suče« okoli spodnjega stolpiča, na katerega smo lani pristopili po desni strani, ki je »lažja«, zato s kolegom že delava plan, da se povzpnemo po težjem pristopu, a najmlajša udeleženka je odločno proti in že lovi senco, mi2 pa že spihava proti vrhu Torre Nuv​iernulis​. ​I​n sva šla​,​ v levo…ja, res je težja kot desna varianta, saj ima dva detajla, prvi je kamin, kjer je na-pol špaga obvez​en​ elementjezik in drugi je skalna zapora, z rahlo previsno skalco, hmmm in ja vse je v postavitvi, in ja, potem vse gre, hehee, hvala mojemu so-trpinumežikanje. Potem težav ni več, prehodi označeni​, sicer​ z obledelimi pikami, a ko vidiš eno, zagledaš vse. Tokrat na vrhu našla vpisno knjižico, iz leta 2006!cool, a kaj, ni pisala ( kdor bo hodil, naj pogreši kak kulinasmeh). Sestopila sva po lažji varianti. Skala in oprimki odlični.
Sestop do ne-udeleženke zadnjega vzpona, nato skupaj po zoprni grapi​, ena pred Forca Nuviernulis,​ do markirane poti​ 419. Na koči limonada oddih​ in komaj smo pripravili nožice spet v pogon. Sem še pridem, čaka namreč še prva dama, Grauzarianasmeh
Pri avtu se odločimo, da najdemo svoj tolmunček in smo ga, v samotni strugi ​nekje pri Ovedasso​. Medtem, ko smo parkirali avto, se je mimo nas pripeljal kolesar in izginilzmeden. Naslednjič smo ga videli, kako se namaka v NAŠEM tolmunčkueek, hahaaa, res nam je nasmejal dan in je bila ohladitev malo bolj plitvazavijanje z očmi​, saj je zasedel globji "bazen", nam pa je ostal otroški tolmunček, hehehhehe

Odlična družbavelik nasmeh, nato obkljukana dolgo željena turca + bonus vzpon, sonce, neizmerna vročina, čeprav pri vzponu čez steno smo imeli cel čas senco in nato še več kot ​dobrodošla ​ohladitev…bil je popoln dannasmeh
Monte Sernio Sfinga1
Monte Sernio koča Grauzaria2
Monte Sernio prvi razgledi3
Monte Sernio Torre Nuviernulis4
Monte Sernio zoprn vzpon, ki se res vleeeče...5
Monte Sernio je plo bolj dol, kot gor;)6
Monte Sernio pošodran začetek7
Monte Sernio adrenalinska polička8
Monte Sernio gre kar malo po svoje...9
Monte Sernio lušne police10
Monte Sernio utrinek11
Monte Sernio tu gor smo prišli12
Monte Sernio in že pred vrhom13
Monte Sernio utrinek14
Monte Sernio utrinek15
Monte Sernio daleč se vidi16
Monte Sernio zvonček želja na višjem vrhu17
Monte Sernio razgledi18
Monte Sernio vrh Monte Sernio19
Monte Sernio utrinek20
Monte Sernio utrinek21
Monte Sernio sestop22
Monte Sernio naš stolpič23
Monte Sernio tu nekje smo sestopili24
Monte Sernio že poplezujeva na Torre Nuviernulis25
Monte Sernio sva že visoko26
Monte Sernio kamin in špaga:)27
Monte Sernio tu gor sva prišla28
Monte Sernio tudi tokrat brez vpisa, ni 29
Monte Sernio sestop30
Monte Sernio sestop po razbiti grapi31
Monte Sernio naša prečna pot in Monte Flop v ozadju32
Monte Sernio Čukec pa glavni na drugi strani:) 33
coffee     
1.7.2019
Ja, pot po SZ strani je kar lepa.
rozka     
1.7.2019
Se strinjamnasmeh
Me pa zanima...markacije z višjega vrha, kam oz. kakšna je pot, saj na tabbacovi karti ni vrisana, smo črne pikice? A kdo pozna?
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
Uporabniško ime:
Geslo:
Zapomni si geslo:
V kolikor še nimate uporabniškega imena, se morate najprej registrirati
 
Copyright © 2006-2020 Hribi.net, Pogoji uporabe, Oglaševanje, Piškotki