Via ferrata dei 50 Clap - Creton di Culzei

Karnijske Alpe vabijo vedno znova, ob tem lepem zgodnje jesenskem vremenu pa še posebej. S kolegom se zapeljeva v Val Pesarino, sprva sva imela namen na Monte Brentoni a se ustaviva na parkirišču Pian di Casa. Odločitev hitro pade in že hitiva proti koči Fratelli de Gasperi. Oskrbnik Nilo barva polkne, seveda delo takoj prekine in se veseli ponovnega obiska. Po krajšem klepetu nadaljujeva proti vstopu ferrate, v eni od grap je nekoliko sitno, ker je vse odnešeno, toda s pomočjo vrvi, ki je nameščena se hitro potegneva nazaj na pot. Ferrata luštna, razgledi prekrasni, same znane in večinoma že obiskane gore so vse naokoli. Na vrhu skoraj brezvetrje, sledi sestop na Forco Alpino, seveda ob varovalih, še zadnji pogled dol proti Sapadi, potem pa sledi precej zoprn sestop, bil je namreč skalni podor, potrgal je nekaj jeklenic, zvil stopne kline, nanesel polno grušča in tudi večjih skal, ampak je šlo. Sicer nama je Nilo že v koči povedal, da bo nadelal nekakšen obvoz, gor na forc. Alpini ima že zajetno vrečo potrebnega materiala. Ko sva prišla do koče je Nilo po napornem delu seveda počival, no pivce sva kljub vsemu dobila in ga plačala, potem pa v dolino, seveda pa ne takoj domov ampak na Casero Razzo po sir (zaprejo jo čez dva ali tri dni), potem pa preko Saurisa v Amepzzo in domov. (kljub priporočilom matte tudi tokrat ni bilo časa za pokušnjo pršuta v Zgornjem Saurisu). Ferrato priporočam vsem, ki imajo izkušnje z lažjim plezanjem, ker se je ponekod potrebno znajti tudi brez varoval. Včasih je Nilo prvo jeklenico odstranil, ko se je zaprla koča, če to počne še sedaj ga nisem uspel vprašati.