|
| magroman29. 04. 2026 15:00:51 |
Zdravo,
Koča je odprta?
lp,
Roman
|
|
|
|
| ppegan29. 04. 2026 20:40:00 |
Mnde, da ni. Maja bo dom zaprt (glej stran PD Kranj), tko da dvomim, da bo jutri odprt, če bo pol cel maj zaprt. Dom pod Storžičem pa bo za vikend normalno odprt.
|
|
|
|
| MarkoStegnar2230. 04. 2026 10:16:10 |
Kako je z označenimi potmi na Storžič?
Južna stran - Bašelj / Mače zgleda kar kopna, zanima pa me še severna stran - Dom pod Storžičem. Škarjev rob in Žrelo sta kar zasnežena, kaj pa jugozahodni žleb?
Bi bilo mogoče brez težke zimske opreme (cepin/dereze)?
|
|
|
|
| Norge5. 05. 2026 07:43:19 |
Tudi mene zanima kakšna je pot iz izhodisca Povlje, je bil kdo gor po tej poti v zadnjih dneh?
|
|
|
|
| ppegan5. 05. 2026 09:21:27 |
Glede snega bo mogoče ta fotka pomagala, je pa res precej približana.
 1
| (+2) |  | |
|
|
|
|
| palček plezalček12. 05. 2026 22:22:22 |
Nedeljsko raziskovanje začnem v Laškem (nad Bašljem), kjer imajo veliko parkirišče, namenjeno pohodnikom.
Po nekaj minutah skrenem na kvazi stezico, ki bi malo višje morala pripeljati na markirano pot. Na slednjo sem tudi prišla, a namesto po stezici sem objela par dreves, da sem uspela premagati nekaj 10 višincev v 'pokonci ležečem' gozdu. Nadaljevanje me privede do klopi pri smrekah, kjer se v levo odcepi pot proti planini Javornik in desno proti Kališču. Naravnost za nosom jo ubereš, če nadaljuješ po nemarkiranem, a dobro uhojenem JZ grebenu Storžiča. Tokrat sem sledila poti v desno, a jo med prvimi bukvami zapustila v želji, da najdem lovski bivak. Dosti iskanja ni bilo potrebnega, saj ga je ob malo bolj posvečenem pogledu moč uzreti že kar s poti. En-dva sem pri njem in ko pokukam skozi okno, ugledam kovinsko škatlo iz nekih drugih časov, ki stoji na mizi posuti z listjem. Zraven je štedilnik. Pred hišico so razmetane steklenice, za njo pa naj bi se razkrila stezica, ki bi me višje morala privesti na JZ greben. Odvijugam po pobočju in čeravno stezice ne srečam, ob krasnih razgledih kakšnih 300 m višje stopim na greben, kjer začnem loviti meglo. Ko jo slednjič ujamem, se ji pridružijo glasovi. Na vrhu sedi kar nekaj nadobudnežev v mrazu in vetru. Najbrž čakajo vrnitev sonca ali pa se mrazu navkljub zgolj ne odrečejo navadi ždenja na najvišji točki hriba.  Nisem se jim pridružila v čakanju, raje sem premraženo odbrzela do Bašeljskega sedla in vmes 'skenirala' za odcepom, kamor me mika kdaj v prihodnje. S sedla ostro desno, da ujamem stezico, na kateri nekaj nižje naletim na označen studenec. Nato prečim pobočje po dobro vidni stezi proti Kališču, a se na primernem mestu usmerim desno in nadaljujem po tu in tam slabše vidni, a slikoviti potki, kjer srečam celo dva ne preveč pogovorljiva muflona. Na markirano pot znova stopim na planini Spodnje Kališče. Z nje proti partizanski bolnišnici in nazaj v civilizacijo.
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21
| (+3) | | |
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.