Lepi dnevi kar vabijo v gore, za včeraj sem si izbral Ojstrico. Jutranja temperatura v Kamniški Beli, kjer z Darkom malo pred šesto štartava je bila sicer prijetna, samo kaj, ko se tudi v visokogorju čez noč ni spustila pod ničlo. Posledica je bil mehak sneg, ki se je začel nekje na pol poti med Presedljajem in Korošico.
Pa lepo po vrsti. Na parkingu Pred Belo le en avto. Ker je bil moker od rose, je dalo slutiti, da je tu že od včeraj - torej drena na poti danes ne bova imela
Kmalu nad odcepom za Orglice naju zaustavi neprehodno podrto drevje, na novo nadelano stezico, ki ga obvozi nisva bila pozorna. Sestopiva prav do Orglic in tam po meni znani, sicer komaj sledljivi stezici prideva zopet na pot nad podrtijo in podorom. Do Presedljaja se pot kar vleče, kljub temu, da sem jo že neštetokrat prehodil. Ker je imel Darko težave, se na 1613m visokem sedlu ločiva, pogorelo kočo na Korošici dosežem v 54 minutah. Zamenjam cunje, namestim gamaše in takoj v breg nad kočo. Zaradi mehkega snega si dereze navežem šele pri drugem odcepu za Škarje, ko strmine močno naraste. Prav dolgo jih nisem imel na nogah, saj se nad preduhcem nadaljuje pretežno kopen skalnat teren, kjer z lahkoto dosežem vrh. Nobenih sledov, nikjer nobenega gornika, samcat uživam na vrhu te lepe gore. Toplo, tudi tokrat se v daljavi porajajo meglice, kot dva dni prej na obstoržiški turi, preganjala me je edino misel, da sneg postaja vse mehkejši in moram čim prej dol. Ko se vračava od Kocbeka proti Pragu, se že prožijo številni plaziči v strmih grapah Ojstrice. Ob povratku obisk Bržiča in Orglic, nadvse prijeten dan zaključim v arboretumu Volčji potok.