Slovenska Jakobova pot

Dan 7

Sedmi dan je bil v marsičem naporen. Bil je najbolj hribovit z veliko kilometri, tudi višinci niso zaostajali. Predvsem pa se je stalno izmenjaval vzpon in sestop, tudi sonce je čez dan opravilo svoje. Podlaga je bila najmanj asfaltna od vseh dni, čeprav čisto brez njega ni šlo. Veliko je bilo makadama, nekaj gozdnih pot, nekaj *sveže dišečih* travnikov, predvsem pa popolna samota. Srečal nisem prav nikogar, še pri hišah je vse izumrlo. Prespal sem v Kamniku *Pri cesarju*, kjer sem v nasprotju s splošnim mnenjem dobil cenovno zelo ugodno sobo. Najbolj všeč v njej so mi bila zvočno izolirana okna, ki so me ponoči rešila cestnega hrupa . Več v foto-zgodbi …

Lepa hvala vsem za dobre želje

Tudi jaz komaj čakam, da bom v stari dobri formi, z veeeliko trme, volje in veselja do novih dogodivščin se tudi meni obrača na bolje in kolena se ne upirajo več tako zelo.

Je bilo bolj dolgotrajno kot bi si želela.
Dobro je to, da človek ne ve vnaprej kaj ga čaka

Še kakšen mesec in bodo Emilove fotke spet malo bolj živahne

Dan 8

Prišel je zadnji, osmi dan hoje od Madžarske do Ljubljane. Kar se mi je v začetku zdela ogromna razdalja, je minilo kot bi trenil . V začetku rabiš dan, dva, da se telo in glava privadita vsakodnevni hoji, nato ni več posebnih problemov. Pohodna oprema mora seveda ustrezati namenu, predvsem čevlji in nogavice so najbolj pomembni.

Ta dan je potekal po znanih področjih, s Kamnika do Komende, mimo Vodic do Smlednika in čez Tacenski most v center Ljubljane. In ravno ta most je alternativni obvoz originalne smeri Jakobove poti, ki gre čez bivšo brv pri Šmarki. Bivšo zato, ker jo je ob poplavah odneslo in Save tam ni možno prečiti. Preden bo zgrajena nova bo minilo še ohoho časa, zato sem moral podaljšati do Tacenskega mosta pri Brodu. Nadaljevanje je mestno z veliko ravninske hoje in vsakdanjega hrupa. Več o zadnjem dnevu v foto-zgodbi …

Bravo, čestitke!!!

Tudi moje čestitke ob tako dolgi in lepo opisani Jakobovi poti. Čestitke tudi ob tako lepih fotografijah in komentarjih pod njimi.
Čestitke tudi Mateji za veliko potrpljenje ob tako dolgem okrevanju!

Čestitke legenda Camina, bilo bi seveda še lepše oz. bo spet kmalu v dvoje.

Emil! če še ne, mislim da je zadnji čas da začneš pisat knjigo. Enostavno preveč dobrih zgodb da bi "samo" na forumu bile zabeležene Vse dobro obema še naprej. Pa prosim razvajaj-ta nas še naprej. 10 let nazaj bi se smejal, če bi mi kdo rekel da bom z užitkom prebiral potopise iz Jakobove poti. ..no seveda pa v knjigo vključi tudi vse ostale dogodivščine

Hvala

Emil, čestitke! Mateja, čim prej spet na stare obrate!
Ps. Sedmi dan, slika št. 28: moja ulica