|
| garmont16. 08. 2017 16:59:31 |
Čestitke! 
Ko le ne bi bilo do tja tako daleč...vsaj meni. 
|
|
|
|
| djimuzl2. 07. 2019 14:05:40 |
Do Lojzeta sem prišel ob pol sedmih. Mulatjera do Starega Utra skozi gozd je prijetno senčna, naraščajoče vročine še ni bilo čutiti. Kasneje je bila dobrodošla prav vsaka sapica, ki jo je prineslo tam okoli Ob poti do koče razen lepih razgledov in gorskih rož nisva naletela na kaj posebnega, tam pa se resna pot seveda šele začne. Do vznožja Pelca pelje več različnih poti, Lojze je vodil po svoji stezi, opremljeni s »škarjastimi markacijami«. Tudi možicev ob poti je kar nekaj. Po prečenju melišča Lojze zastavi svoj zanesljivi korak v Pelčeve strmine – vzpenjava se najprej prečno, kasneje pa bolj direktno čez strme trave, krajši kamin, travnato skalnate grape, vse je postavljeno kar lepo pokonci.. Rušje je pri vzponu (in spustu) konkretnejša pomoč, saj skala ni povsod zanesljiva – na njo se je treba bolj zanašati ob vzponu skozi žleb, ki poteka malo bolj levo (južno) od najinega pristopa, poti pa se kasneje združita. Pri škrbinici ob severnem predvrhu Pelca se prvikrat odprejo pogledi proti zahodu, kmalu za njo pa naju je čakal najbolj zoprn, a kratek vzpon preko skalne plošče, šibko točko ima v štiri metre visoki poči. Po tem do vrha ni bilo več daleč.
Lepi razgledi, poletnih meglic je bilo komaj kaj, vroče, ko ventilacija ni delovala in varneje ob odsotnosti gamsov, sicer pogostih obiskovalcev teh strmin. Vrnila sva se po isti poti, z izjemo »lovske« bližnjice do izvira na 19. serpentini. Voda je komajda curljala, je pa zelo »pasala«.. Lojzeta osvežitev skorajda ni zanimala, le skrb je izrazil glede vedno manjših količin padavin… Posloviva se z dogovorom za jesensko turo, manj zahtevno od te.
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33
| (+6) |  | |
|
|
|
|
| lijaneja2. 07. 2019 14:20:05 |
Izredno čiste slike. Lepo si ujel Prisankova Zvonika. Bog daj Lojzetu zdravja. Če imaš v mislih prečenje obeh vrhov, bi se vama z veseljem 'prislinil'.
| (+1) | | |
|
|
|
|
| djimuzl2. 07. 2019 19:32:47 |
Nič takšnega, Tone Plešivec je tokrat na vrsti.
| (+1) | | |
|
|
|
|
| Kostja Jerovšek6. 10. 2022 16:51:01 |
Včeraj, 5.10.2022 po stari cesti do 19. serpentine in po lovski stezi do koče. Malo pred Lojzovo domacijo dohitel starega prijatelja in sošolca Igorja. Kakšno naključje, ali pa tudi ne… če si dostikrat v gorah. Igor se je vrnil do Lojza na obisk, jaz pa sem nadaljeval proti vrhu. Pot je dobro sledljiva in razen manjsih obvozov prisel do vrha brez posebnega iskanja. Razgledi bogovski… Jesenske barve na povratku skozi bukove gozdove ob stari cesti pa prelepe.
| (+6) | | |
|
|
|
|
| miri14. 11. 2022 11:43:49 |
| (+1) | | |
|
|
|
|
| Jernej9683. 06. 2025 16:19:30 |
Trentski Pelc sva s kolegom obiskala to nedeljo, 1.6.2025. Start pri galeriji Berebica in povratek po isti poti nazaj.
Napovedan jugozahodnik me je spodbudil, da sem prihod na vrh splaniral na bolj zgodnjo uro. Do konca vojaške ceste sva se peljala s kolesom. Cesta je v odličnem stanju, je dokaj prijazna tudi do koles z bolj gladkim profilom plašča. Malo bolj grobo deluje le na samem začetku. Steza naprej od lovske koče do vstopnega žleba nad meliščem je precej uhojena in v večjem delu normalno sledljiva. Sled se prekine pod samim meliščem, kjer je treba nadaljevati kar v isti smeri do snežne zaplate levo od melišča in se čez njo povzpeti na strme trave, kjer spet zagledamo uhojene stopinje. Tam se sled obrne v desno in v nekaj minutah smo pri vstopnem žlebu. Grapa je suha in normalno prehodna. Tudi skalni skok pod vrhom je v celoti kopen.
Ob povratku sva obiskala še domačina Lojzeta, ki se veseli vsakega človeka dobre volje, ki ga pot zanese na te samotne trentarske vršace.
| (+6) | | |
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.