Seznam forumov / Slovenija / Julijske Alpe / Čez Komno do Koče na Prehodavcih

Čez Komno do Koče na Prehodavcih

Natisni

matija s2. 08. 2010 13:49:55

v petek se nameravamo odpraviti čez komno mimo triglavskih jezer do koče na prehodavcih. kaj mi svetujete glede vremena in težavnosti ture?

bo_zl2. 08. 2010 14:48:44

glede vremena še počakaj na natančnješo napoved.
sam sem sicer to turo naredil lansko leto v obratni smeri. Iz Prehodavcev (spanje po osvojitvi Triglava), mimo sedmerih na Komno in v dolino...
se kar malo vleče, predvsem del od Savice do komne... sicer pa sama pot nezahtevna, pravi gorski sprehod,del od komne do sedmerih tudi ne preveč obljuden (srečal le 2 pohodnika) tako da prav za dušo spočit...
se splača vzeti pot pod noge...

matija s2. 08. 2010 15:19:41

hvala za informacije, sicer sem jaz biu tudi že 2x na triglavu tako da mislim da ne bo težav.

SuzanaM3. 09. 2015 19:23:08

V petek, 28.8.2015, sem po vzhodu sonca od Doma na Komni (1.520 m) nadaljevala pot, ki sem jo dan prej pričela na smučišču Vogel. Opis na povezavi: http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=1&id=2075&stran=2

Prvi daljši postanek je bil v Koči pri Triglavskih jezerih (1.685 m), kjer so me prav prijazno postregli. Zjutraj je bila pot v senci, pri Dvojnem jezeru pa je bilo že prav pošteno vroče in sem šele čez Štapce (1.851 m) za trenutek ujela nekaj zraku. Po vročem vzponu se je na Mali Tičarici (2.071 m) ob pihljanju vetra le dalo dihati in se mi ni prav nič mudilo naprej. Po daljšem postanku sem nadaljevala s hojo pod Veliko Tičarico in Kopico do Male Zelnarice (2.320 m). Po še enem daljšem postanku na vrhu, ki je na nekaterih kartah označen z 2.310 m, sem se pod Veliko Zelnarico (2.310 m oz. 2.320 m)spustila na Vrata (2.192 m), kjer se priključi pot z Dednega polja po dolini Za Kopico.
Do Kopice je pot večinoma enostavna, naprej pa postaja z vsakim korakom bolj zahtevna. Sprva čez ozek greben, nato krajši strm vzpon po grušču proti vrhu s travo porasle M. Zelnarice. Najbolj naporen pa je bil začetni spust čez strma gruščasta pobočja proti sedlu z V. Zelnarico. S svežimi markacijami so označeni najlažji prehodi čez strmino. Težava je v tem, ker je vse povprek zrito in je težje loviti idealno linijo. Do M. Zelnarice pot lagodno a vztrajno pridobiva na višini, ki se jo čuti bolj kot zgleda na planinski karti. Nato pa še dolg spust do Rjavega jezera (2.006 m) in vzpon do Zasavske koče na Prehodavcih (2.071 m).
Do 18.00 ure je sonce kljub višini nad 2.000 m prav močno grelo in sem se šele v močnem prepihu Prehodavcev v čakanju vzhoda lune dobro shladila. Za dolgo posedanje zunaj so prav prišla vsa topla oblačila. Kljub polni koči in bivaku prijazno osebje in kulturni planinci, ki so v tišini občudovali zahod sonca in bleščečo luno, ki je uro za tem pokukala izza Vršakov.

Pot je po oznakah dolga 8- 8,5 ur. Jaz sem z nešteto postanki za fotografiranje in lovljenje zraka potrebovala dobrih 10 ur, s tremi daljšimi postanki pa skoraj 13 ur.

Naslednji dan sem nadaljevala na Kanjavec (2.569 m) in mimo Koče na Doliču (2.151 m) do Trente (600 m), kjer sem zaključila svoj tri dnevni pohod. Opis na povezavi: http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=1&id=787