Matajur

Popoldne iz Avse na Matajur, po stari poti, zelo dolga pot, v gozdu je že gaz. Naprej nekaj vmes med gaz in luknjam, po grebenu Mrzlega vrha je spihano. Naprej pri spustu se ponovi gaz/luknje in na grebenu pod Matajurjem je ponovno spihano. Gor so bili verjetno večinoma Italjani, ki so prišli po krajši poti. Nazaj po isti poti, le da sem polovica poti pretekel z lučko na glavi.

Da se izogneva plazovom,se odpraviva na bolj varen vrh.Iz Avse čez Srednji in Mrzli vrh na Matajur.Vreme idealno,snega dovolj,pot shojena,priporočljive vsaj male derezice zaradi lažjega sestopa.

Hiter obisk tega čudovitega razglednika.

Pot iz Avse BP, v gozdu ledeno, višje zgoraj od Srednjega vrha dalje sneg zbit in trd, menjavanje tudi z nekaj kopnimi flikami. Male dereze ostale v nahrbtniku, previdnost pa ni odveč.

Na vrhu sem opazil, da so nekatera poimenovanja na razglednih tablah napačna (npr Chiavals nikakor s te strani ne more biti pred Zuc dal Borom, pa tudi vidljivost je omogočala da se je to lepo videlo “v živo”.

Nisem pa vedel do zdaj, kako izstopa Antelao po svoji prominenci in je res izrazito viden.

Čudovit, hiter potep.

LP,
Ben

Lepo prosim poznavalce za informacijo, če je pot čez Idrijsko planino do Mrzlega vrha po včerajšnjem sneženju že kaj shojena. Hvala

Zdravo,

bil kdo v zadnjem tednu na Matajurju iz Avse ali pa Liveka.
Shojena pot, ledena ?

Nekaj slik z vasi Avsa na Matajur v petek 04.03.
Pot lepo shojena, ni ledena, vmes tudi nekaj kopnih delov, proti vrhu sneg precej trd, a dereze niso bile potrebne. Je pa potrebna vseeno previdnost na poti... Povratek čez Mrzli in srednji vrh...

Danes bil na vrhu in nisem najdel žiga. Morda kdo ve, kje se nahaja?

Žig je bil lani pritrjen na kamen ob vrhu, v sredini markacije. Verjetno je še vedno na isti lokaciji.

Žig se nahaj na kamnu v bližini samega vrha.tudi sam sem ga iskal kakšno minuto

Iz Italjanske strani se da z avtom do koče, shojen. Blo vetrovno, ampak saj sem vedel in se temu primerno obleku. Pol ure na vrhu v vetru, me ni zeblo. Dolina zelena, še zelje raste na vrtovih medtem ko v Polhograjcih pol metra snega, mrzlo, vetrovno, ledeno.

Matej, je kaj shojeno proti Avsi?

Matej, se zelo strinjam s komentarjem. Primorska pač. Belega govna ne pogrešamo.

Belo govno je zelo dobrodošlo, če imaš z naravo kolikor toliko pristen stik in jo imaš rad kot takšno in jo kot takšno tudi sprejemaš. Ne samo zaradi pristopov, ledne pleze ino turne smuke, predvsem zato, da si narava malce spočije, in da tiste živalce, ki zimo večinoma prespijo, končno najdejo svoj mir in oddremajo kitico ali dve

Še premalo ga je. Palice še niso cele v snegu.

Včerajšnji Matajur

http://sine771.blogspot.com/2023/11/matajur-1643-m.html

Kamera pri Domu na Matajure je že aktivna.

whatsupcams.com/sl/webcams/italija/

Dom na Matajure

https://www.whatsupcams.com/sl/webcams/italija/furlanija-julijska-krajina-2/sovodnje-savogna-sl/matajur-dom-na-matajure/#google_vignette

Včeraj tretjič na Matajur, a po povsem drugi poti. Tokrat iz italijanske strani. Začela sva malo nad vasjo Matajur, se usmerila proti koči oz. planini Gosgnach, za katero sicer prej še nisva slišala, nato pa proti Maršinski planini in njenemu jezercu. Potka tam v tem času je vsa poledenela, prav tako je bilo jezerce. Od tam pa sva se usmerila proti sedlu med Veliko Glavo in Matajurjem, tam pa naprej po severo oz.SZ grebenu na vrh Matajurja. Ta greben pa nama je kar zagodel, saj je bila pot kar dobro pokrita s povsem trdim snegom in ledom, tako da je v tem času kar adrenalinska. Nikakor ne tja brez derez, no, tudi ketnice s pazljivostjo zadoščajo.

Vračala pa sva se najprej do koče Dom na Matajure, kjer nama je bila okolica zelo všeč. Okoli koče so bile razporejene tudi klopice, tako da mora biti času, ko je ta odprta, zelo prijazno. Od tu pa sva šla do koče Pelizzo in mimo astronomskega observarija, od koder sva se malo po bližnjicah in manj po cesti, spustila do izhodišča.

Zelo lepa pot, izredno razgledna po celi dolžini. Julijci, s skupino Krna in Kaninska skupina, Jalovec in Mangart, so le del razgleda, potem so tu še Karnijci, Dolomiti, celo Veliki Klek se je videl, pa pogledi do Furlanske nižine, v daljavi pa bleščeče morje. Oba zadovoljna!

Včeraj zaključim svojo trilogijo kratkega oddiha po gorah z vzponom po Via Palmi na Matajur in sestopom v Sužid.
Strm je ta vzpon, 16 odsekov z jeklenico, do izhoda pa poteka večinoma v dopoldanski senci.
Hladna pijača na Domu na Matajure, kjer je plačilo v prostovoljnem prispevku, potem še na vrh ter sestop v Sužid, od planine Svino v prijetni senci do dolinske vročine.
Žal je na slikah ostala vročinska meglica od prejšnjega dne.