Goriški rob

Domačini temu koncu pravijo-mo Plazjanske Loupe.

Se opravičujem ker nisem domačin, vseeno pa bi domačina poučil, da zelo dobro vem kje so Plazjanske lope in sicer nad Dolom nad Plazmi, to pa ni nad Ravnim Dolom, kjer sem bil in žal domačina tam gor tudi še nisem srečal nobenega. Sicer pa je bil tudi Ravni Dol včasih Ravna dolina in Plazjanskemu Vršacu so včasih domačini rekli Plaski Vršac.

Igor je res bil v dolini nad Ravnim dolom pod Velikim špičjem, če se ne motim.Drugače pa majhen popravek, namesto Dola nad plazmi pritiče Dol pod plazmi po karti 1:20000, Julijske Alpe 1983.Po karti je sprva področje prve lovske koče imenovano Polog, nato Dol pod plazmi, v izravnavi kotlinice z izvirom Suhega potoka se področje imenuje Zajezero, malo višje ko cesta izgine pa Ravni dol s ponikalnim izvirom na višini 1540m pod Plezjanskim vršičem.

Pozdravljeni !
Kar lepa diskusija se je razvnela , kar je tudi prav . Saj vsaka info pride prav . " viharnik " je imena že pravilno ugotovil . Glede imen , zastopam ( pravilo domačinskih )imena , ki so v rabi med domačini . Sicer pa je ta Zlodejeva tura v " Slovenija Turnosmučarski vodnik " Igorja Jenčiča ( Sidarta l. 1998 ), še bolj podrobno opisana . Več je informacij za nepoznovalce terena tam pod stenami Velikega Špičja . Opis ture najdete pod Imenom Plaski Vršac stran 141 tega vodnika . Opis : izhodišče , vzpon , smuk , najprimernejše obdobje , težave , dolžina ture in zemljevid . Delno zahtevno . Omenjeni vodnik je , bi rekel " biblija turnega smučanja ". Pa brez zamere !
LP in srečno v Gorah , Swiss !

V debato o imenih se (tokrat izjemoma ) ne bi spuščal, mi je pa všeč, da je Igor dal naslov temu članku Goriški rob. Odlično se sliši in (pre)bere!
Bravo Igor!

Ker je isto izhodišče, ista smer sem dodal kar tukaj, da bo skupaj. Bila je spet ena popoldanska, tudi ta povsem namenska, vendar se nama nameni niso povsem udejanili. Skozi Krbuljnik je cesta večinoma kopna, sledil je premik v Dol pod Plazmi. Skozi gozd je kopno in je treba smuči nositi kakih 10 minut, od tam greva direktno gor v Plazjanske Lope, kjer so melišča lepo na gladko zasnežena in glede na temperature zadnjih dni ustrezno trda. Sonce je komaj posvetilo izza Kuka in Labrja, je pa prijetno grelo. Vzpenjanje je bilo povsem uživaško, psi in srenači so dobro prijemali, Rafkotu se je nekam mudilo in je imel kar precej prednosti, ko sva dospela pod steno. Ker sva računala, da bo sonce vsaj majčkeno ojužilo sneg, sva pod steno posedela skoraj celo uro in uživala v krasnih razgledih in igri senc počasi zahajajočega sonca. S smučanjem sva pričela ob 17.15, sneg pa se ni prav nič ojužil, nasprotno, tam kjer je ob vzponu odjenjal je sedaj spet zmrzoval nazaj. Kljub vsemu sva neizmerno uživala, čeprav je občasno malo ropotalo. Lope si sledijo ena drugi in nižje kot sva bila lepša je bila smuka. Vsekakor se bo potrebno še vrniti v ta prelepi konec. Medveda še nisva videla :-)).

Uau - čudovite fotke in utrinki s čudovitega terena, ki vabi.
Ej, ma kako bi mogla videti medveda, ko pa je bil tam že lani

Igor je zanesljivo eden najboljših poznavalcev Julicev, vendar ugotavljam, da vseeno ne ve kje so Plezjanske Loupe. Te so namreč točno tam kjer je napisal Raubšic, kraj kjer je bil na drugi turi pa so Loupe.Tudi viharnika bi nekoliko popravil, kraj kjer ob močnejšem deževlju nastane jezero, ki v 2 do 3 dneh ponikne ni Zajezera ampak Jezera medtem ko se Polog ne nahaja Ob poti v Plaze skozi Krbuljnik, ampak ob poti iz Skale v Plaze,bodisi po poti ki zavije desno v hrib malo pred rampo ali pa po gozdni cesti. Bi pa turo, ki jo je Igor opravil pod Loupe v marcu in aprilu ob normalnih snežnih razmerah v popoldanskem času odsvetoval, saj prihaja do pogostega spontanega proženja plazov, sploh pa so problematične Loupe, ker nimajo izrazitih grap po katerih gredo plazovi. Lp

Glejte in se izobražujte

Eno je zemljevid, ki so ga delali visokoizobraženi kartografi iz Ljubljane, drugo poimenovanja, ki jih uporabljajo preprosti domačini na terenu. Znanec iz Soče pozna Plazijanske in Trebiške Lope, za Goriški rob še ni slišal, tudi Veliko Špičje mu ne zveni prav domače. A očitno velja tisto, kar so narisali kartografi in verjetno bodo sčasoma v celoti obveljala le "uradna" poimenovanja.

V mojem postu sem samo napisal, kako tem krajem pravimo domačini in tega noben zemljevid ne more spremeniti.To sem slišal od ljudi, ki so tam dejansko poznali vsak kamen, ko so pasli ovce in včasih kaj poraubšicali. Meddrugim tudi Lepo špicje so za domačine vedno bile le Ščanevce. Kaj je bolj prav, poimenovanje kot ga uporabljajo domačini, ali ime ki si ga je nekdo izmislil, ko je šel mimo pa je že druga zgodba. Nikakor pa ni moj namen s kom polemizirati, le dodati kak podatek, ki ga večina verjetno ne pozna. Lp

V bistvu tudi mene zanima, kako so kdaj kaj poimenovali, manj pa kaj je kdo slišal. Me pa čudi, da so domačini tako poimenovanje dopustili in se niso že takrat temu uprli. Sam gledam in koristim obstoječe karte, nikoli pa nisem imel namena nikogar zavajati, še več sem eden redkih, ki se podpisuje z imenom in se ne skrivam kot večina na tem forumu, pa tudi brati znam in Goriški rob piše na karti Julijske Alpe-zahodni del, Založba PZS, evidenčna štev.209, leto izdaje 2001, in tudi danes sem bil tam gor, pa še prav krasno je bilo.

Pozdravljeni !
Bravo Igor . To sem pričakoval . Pravi odgovor
na polemiko , ki se je brez potrebe odvila . Sicer pa izkoristite še par dni res izrednih razmer za turno smučarijo . Še posebej v tistih koncih .
LP in srečno v Gorah !

Včeraj popoldan sem se ponovno podal na Goriški rob, da še enkrat odsmučam tisto krasno flanko, ki se izteka na Ravni dol. Opis je na: www.turni-klub-gora.si pod Trenutne razmere, bi pa tukaj dodal še zelo uporabno povezavo na spletno stran Primorske stene (http://primorskestene.com/), ki jo že nekaj let z veliko prizadevnostjo in srčnostjo ureja moj prijatelj, uveljavljen alpinist in sedaj tudi urednik Peter Podgornik s katerim občasno tudi sodelujem pri urejanju te strani. Goriški rob je omenjen tudi tukaj: http://www.primorskestene.com/zgornja-soska-dolina/skupina-spicje/zadnaj-lopa-malo-spicje-in-goriski-rob-sz-stran, kjer opisuje skupino Špičja. Spletna stran Primorske stene ni namenjena samo alpinistom, tam bodo lahko marsikateri zanimiv in uporaben podatek našli tudi čisto običajni planinci in gorniki. Še nekaj slikc.

Ja jz sem zadnjič na to spletno stran naletela zgolj po naklučju, pa je kar fajn. Dobiš kar nekaj informacij o gorah, ki se nahajajo na tem območju. Mene je zanimalo predvsem območje Kanina z vsemi okoliškimi hribi.