Cellon (Creta di Collinetta, 2238), Kollinspitze (Creta di Collina, 2689)

Včeraj na oba vrhova.

Začel sem na prelazu Plöckenpass in se odpravil proti 427, ki se začne ob najvišji veternici. Tam sem malo kolebal, po kateri varianti naprej, želja je bila, da bi šel čez tunel iz 1. svetovne vojne, vendar sem na koncu pristal na poti, ki vodi po vzhodnem pobočju. Na razcepu za zavarovani poti Senza Confini 427-5 in Steinberger Weg 427-3 sem izbral prvo, toda pri vstopu v smer je bilo opozorilo o poškodovani jeklenici, tako da sem odpeketal nazaj na drugo. To je tipična vojaška zavarovana pot in kot se je nepričakovano izkazalo, zelo lepa v plezalnem smislu. Omogoča lepo plezanje vrez vlečenja za zajlo, skob in klinov pa itak ni, skala je zelo kompaktna. Do vrha je tudi kakšnih 10 svedrovcev za varovanje. Bi pa priporočal samovarovanje, vsaj na težjih delih, ker poteka po strmem pobočju/razih, sploh pa v jutrih z roso. Kakšnih 10-15m pred vrhom se konča in združi s potjo 427-5.

Z vrha sledi spust po poti 417 in nadaljevanje proti pohodnemu grebenu Grüne Schneid/Cresta Verde. Ob prihodu do stene Kollinspitze se klasične markacije končajo in nadaljnja pot je označena z rdečimi pikami. Tu je potrebno opraviti s plezanjem I.-II. kakšnih 250 višinskih metrov. Izpostavljenost je spet konkretna, ponekod pike vodijo v zahtevnejše prečke, skala je dobra. Ko pot pride do žleba, se zahtevnost konča in postane pohodna, je pa še vedno potreben smisel za orientacijo.

Želja je bila, da bi z vrha nadaljeval tudi na Kellerspitzen, vendar je bil celoten greben v gosti megli, tako da sem sestopil nazaj do prelaza po poteh 171/146.