s51kq - Zadnja sporočila

Ter par kilometrov na JZ strani doline sosednja Brinjeva Gora nad Zrečami "Boštjanova ferata"

Obe sta kratki,lahki in ju je moč obdelati v enem dopoldnevu.

/@blackt/ V pokončnih stenah, kot prosti plezalec veš, da je vedno najpomembnejša varnost. Tu ti plezalniki zagotovo nudijo višjo varnost zaradi boljšega oprijema in možnosti stopanja na najmanjšo površino, glede na pohodne čevlje. Dokler si v steni predstavlja njihova uporaba veliko prednost. Na pohodnem terenu pa z njimi itak ni kaj početi - so prenevarni (zdrsi). Osebno pa vidim v njihovi uporabi tudi pomembno prednost, če moraš koga reševati. Tam brez njih, hudo previsnih odsekov zaneslivo ne boš uspel zlezti 3x gor/dol med pripravo sistema za dvig onemoglega ali poškodovanega.

Dva "??" se malce res nanašata na tiste, ki morda dvomijo v smiselnost uporabe v feratah. A vendarle je samoumevno, da bomo v težkem terenu uporabili najprimernejšo opremo, tudi obutev. To če je nekdo proti, je to njegov osebni pogled in osebni problem. Ni pa bilo mišljeno zlonamerno.

Če boš hodil po tujini, boš videl, da tam veliko pravih plezalcev uporablja plezalnike tudi v feratah, seveda v tatežkih kjer je njihova uporaba smiselna. Plezalnikom se podplat namreč hitreje iztroši na drobirju kot pa v platah.

Sicer pa si oglej kak album na mojih gorniških spletnih straneh in boš videl, da grem tudi v ferate z njimi brez sramu. Varnost je vendarle na prvem mestu!


Lp, Mijo
http://atv.hamradio.si/gore

Plezalniki v ekstremnih feratah ??

Ekstremne ferate ne pomenijo samo navpičnih in previsnih sten, pač pa tudi teren brez večjih oprimkov, zanesljivih in dovolj velikih stop, tudi pogosto platasto in povsem zglajeno - ravno steno. Ena od lastnosti ekstremnih ferat je tudi ta, da v natežjih mestih običajno nimajo skob ali klinov na katere bi lahko stopili ali jih uporabili za prijemanje. Skratka na njih so možne vse kombinacije težkega pokončnega terena, ki je pogosto z negativnim naklonom.

V tako resen teren se nikakor ne podajajmo s preslabo obutvijo! Plezalniki so tu v veliki prednosti pred okornimi pohodnimi čevlji. Ob večji zaneslivosti stop pomenijo tudi opazno lažje premagovanje naklona stene. Seveda pa se je potrebno zavedati nevarnosti njihove uporabe. S plezalniki samo izjemoma stopamo stransko - na rob. Običajno stopamo s konicami prstov in na ta način tudi prenesemo težišče ven iz previsnega terena, tudi z zatikanjem noge v poke, itd.

Stopanje s plezalniki na travo, blaten ali moker skalnat teren je v taki naklonini običajno usodno in pomeni takojšen zdrs brez možnosti nadzora zaustavitve. Po drugi strani, pa plezalnik odlično drži v suhi, monolitni, neprašni skali. Z njim lahko odlično stopamo na konico prstov v zelo majhne poke ali luknjice, idealno lezemo kaminsko razne poči v feratah, plate na trenje itd. Ko pride do potrebe po reševanju v ekstremnih feratah, pa so lahko ključnega pomena, saj omogočijo ob uporabi primerne plezalske tehnike, najenostavnejše gibanje reševalcu gor, kot tudi navzdol v previsnem svetu... (prehod mimo onemoglega, priprava vrvi, sidrišč in sistemov za reševanje itd). Kot se je to zgodilo včeraj, ko smo v Maltatalu reševali prestrašene in onemogle Madžare skozi ključni previsni odsek slapu, kateri je tako težak in tehnično zahteven, da v njemu nimajo kaj iskati taki, ki nimajo res veliko pravih plezalskih izkušenj (alpinističnih ali iz najtežih ferat).

Skratka, v večini novejših ekstremnih ferat skrbniki tudi uradno priporočajo ali celo predpisujejo uporabo plezalnikov. Za pohodni del pa čim prej normalne dostopne čevlje na noge.

Lp, Mijo

Super, potem ni drugega kot pridno smeri nabirat, da bo zadoščeno pogojem za napredovanje v mlajšega pripravnika. Pa seveda na izpit čim prej, brez njega ni nadaljevanja ... Kaj vse ti še manjka: kopna, zimska ali ledeniška tehnika? Na katerem AO si ?

Po alpinistični šoli, ob kopici zlezenih dolgih smeri, nebi smel imeti problemov v težkih feratah. Si šolan - veš kaj delaš, znaš se reševat in imaš že delno razvito tehniko gibanja v steni. Torej le pogumno in po pameti naprej.

Veliko uspehov!

Bojan, če te veseli prava plezarija, čim prej v alpinistično šolo. Ker simmlad je to zelo enostavno. Sedaj v jeseni, ko večina odsekov začenja z vpisi, je idealna priložnost. Se spomniš Nine iz "A" tečaja ? Sedaj je že starejša pripravnica na njihovem alp. odseku.

Lp, Mijo

V Königsjodlerju je vsako leto veliko nezgod in reševanj, in ga ni za podcenjevat. Najbolj nevarna je nagnjena žičnica, saj večina ne uporablja vrvi in prusikov za spuščanje/varovanje med spustom, pa tudi primernih (debelih) usnejnih rokavic za zaviranje nimajo s sabo. Zlomov in poškodb je naveč v steni kjer je iztek FlyingFox jeklenice. Nadalje tudi to, da nekateri vedno ne spoštujejo pravil samovarovanja - solirajo, kot tudi to da gredo s premalo izkušenj v to zahtevnost.

Zadnji dve nezgodi s smrtnim izidom sta stari samo par dni (1. avgust 2010). V nekaj urnem razmiku sta padla dol 50 letni nemški kriminalist, ter 47 letna češka zdravnica. Prvi 100m, druga dobrih 50m globoko, skoraj na istem mestu.

Z zasilnimi izhodi je običajno tako, da če nimaš s sabo dveh 60m vrvi, gurten, kladiva in klinov si oplel. Seveda pa moraš ob tem poznat vsaj osnovne alpin. manevre itd. Tisti, ki mu v ferati ne gre več, običajno ni fizično sposoben samostojnega plezanja navzdol, poleg krčev ga še napsihira. Takega je potrebno spraviti iz stene z enim od načinov reševanja.

Dokler se nič ne zgodi, ok laično gledano ne rabim nič vedet in nobene dodatne opreme imet s sabo. Pa je temu res tako?

Meja med užitki in nezgodo je v težkih feratah čisto blizu nas. Žal pa se tega nekateri zavejo ko je že prepozno. Nabiranje izkušenj s postopnostjo, dobra psihofizična pripravljenost, dobra priprava na turo, primerno vreme, dovolj opreme in izkušenj za morebitno reševanje, ter zanesljiv soplezalec tudi v feratah igrajo ključno vlogo.

Ferata Königsjodler je bila nadelana 2001. leta in ima samo C/D oceno, kar morebiti zavede. Vendar njena dolžina, izpostavlenost in tehnična zahtevnost še danes, v dobi težjih ferat kot je ta, predstavlja resen zalogaj tudi za izkušenega gornika.

Nekaj fotk in gradiva za Königsjodler je zbranih TUKAJ

Königsjodler je še do nedavnega veljala za eno najzahtevnejših. Je tudi ena največjih privatno narejenih ferat nasploh. Ker pa so letos avstrijci razširili ocenevalno lestvico do F/G! in tudi naredili prvo ferato težavnosti E/F, je Königsjodler samo še dolga (časovno težavna) težka ferata za nabol izkušene. Tehnično so najnovejše sigurno težje. Tista E/F je tako težka, da se sprašujem ali sem jo sploh sposoben zlezti, kljub alpin. izkušnjam.

Drugače pa na Königsjodlerju rabiš tudi dvojni voziček in delavske rokavice za Flying Fox (jekleno žičnico), vodniško vrv, ter predvsem dobre vremenske razmere cel dan. Tura je izemno dolga, zasilnih izhodov ni! Pa pazljivo, letos sta bila v njej že dva mrtva.

Škoda, kajti Kaiserschild je bila "nevarna" zadeva. Predvsem v smislu navitosti in dolžine ena talepših za težake. Večini izkušenih udeležencev najtežja do sedaj, osebno pa nekaj povprečnega v vrhu ekstremnih jeklenih... Zaneslivo je nihče ne bo pozabil.

Za resen preizkus lastnih sposobnosti lezemo to šolsko ferato brez uporabe klinov in skob, samo na trenje! Gor in nato še navzdol na enak način. Se pravi, "dovoljeno" je prijemanje jeklenice in skale, stopa pa se izključno na skalo, na trenje. Tudi v previsnih delih stene.

Ta način lezenja je simulacija višje težavnostne stopnje (D, D/E), kot je v ferati sedaj, ko so vanjo nabili kopico skob. Kdor zmore tak preizkus brez večjih težav, lahko razmišlja o D/E feratah v visokogorju. Seveda ga tam čaka podobna težavnost (pomanjkanje skob in previsna ali platasta stena), vendar v veliko večjem obsegu.

Pa veliko užitkov ob nabiranju izkušenj!

Bojan živjo! Ferata Türkenkopf je speljana krožno. Po njej ne prideš na vrh, pač pa le prečiš pokončne stene v smeri rudnika. Ko dosežeš najvišjo točko, se začneš spuščati prav tako po jeklenici (A/B) do mesta, ki ga imenujejo Türkenkopf. Gre za ozko ošiljeno prepadno skalo (jeklenica), iz katere je na robu fantastičen razgled na celotno dolino. V nadaljevanju imaš še nekaj sto metrov jeklenice, potem pa lahko izbiraš v desno gor po široki potki do rudnikov, ali levo dol proti Turški opazovalnici in naprej do parkirišča (iz ceste pri smerokazu v gozd, levo).

Sicer pa si poglej delni opis
TUKAJ

Lp, Mijo