velkavrh - Zadnja sporočila

Tokrat smo se Pondeljkovci upokojenska skupina PD Škofja Loka odpravili na Kočevsko v divjino Kočevarskih Nemcev , ki so poselili oziroma bili skoraj nasilno preseljeni v divjino Kočevskih gozdov. Prišli so z družinami , z vozovi , z domačimi živalmi. Najprej so morali poiskati svoj prostor pod soncem. Izkrčili so gozdove in ustanovili kar okrog 40 vasi.Bili so rimokatoliki in zgradili so v novonastalih vaseh tudi cerkve. To se je dogajalo v 14. in 15. stol.Poiskali so vodne vire-vode tu ni manjkalo. Obdelovalne zemlje je bilo malo, imeli pa so dovolj živine, prašičev perjadi.V petsto letih se je tudi njihov jezik prilagodil in razvili so nekekšno svoje narečje .Že konec 1900 leta pa se je začel eskudos po svetu. Kriza pe je nastopila leta 1943. leta , ko so jih nasilno preselili na Štajersko-njihove vasi pa so Italijani požgali, porušili s cerkvami in pokpališči vred.Njihova domovina izginila in po II. sv. vojni so s erazgubili po svetu.Narava je naredila svoje .Njihove vasi je prerasel gozd. Najdemo samo ruševine in po gozdu še vedno cvete spomladi sadno drevje .

Naš osredni cilj je bil Dom na Mirni gori-1000m nadmorske višine . Kar dolgo smo se po makadamu vozili po kočevskih gozdovih. Sprva smo hodili skupaj .Nekje na sredini poti pa je del skupine šel strmo navzgor do doma na Mirni gori.Ostala skupin apa je šla nekakoko okoli in šele po eni uri za boljšo skupino prišla do doma. Dom so odprli samo za nas in nam pripravili dobro toplo malico.Gor nas pa je čakal avtobus . Imeli smo se lepo. Mestoma je precej pihalo. Poti so bile suhe.Imeli smo se fajn.

Sem gorski stražar.V društvu PD Škofja Loka imamo tudi odsek Varstvo gorske narave -skrajšano VGN . Ta odsek ima vsako leto štiri pohode.Lani so zaradi bolezni vodnikov odpadli. Letos se vsi lanski ponovijo.Drugače jih imamo v sobotah-zaradi slabe napovedi je bil prvi minulo nedeljo-Po Seški poti. Drugi bo v aprilu-Po Rapalski meji, maja gremo na Košenjak, oktobra pa po stari ruski cesti na Vršič.

Seška pot-začne se v Strunjanu,po peš poti Strunjan -Portorož,prek tunela Valet,nadaljuje prek polotoka Seča,prek Forme vive, spust v Sečo-muzej kaktusov,pot ob kanalu Sv. Jerneja, nadaljuje po Stari Parancani do Sečovelj-pot je dolga pet ur.

S ture po planinski poti okoli Mirne gore-gre za Kočevsko.To je svet Kočevarjev, ki so tu bivali par stoletij in so morali zapustiti svoje domove leta 1943.Njihove vasi so cerkvami vred porušili.Posnel sem v teh gozdovih in travnikih kar nekaj cvetja .Našel sem zelo veliko tega v glavnem gozdnega cvetja in predstavljam le nekako pol najdenega .

Včeraj pa že v četrto na ogled dveh slapov slovenske Istre. Tokrat sem popeljal medvoške upokojence. Vode ni preveč tako, da je prečenje vodotoka ,kar sedemkrat ,potekalo brez težav.Tudi slap Stranice je imel še vodo. V visokem poletju se zgodi, da slapova nimata vode.Tokrat smo šli klasično -štart v Sočergi po spodnji označeni poti na slap Veli Vir. Zakomplicira se pot do naprej do Starcev, ker pot do Starcev ni označena.Pot do slapa Stranice in naprej do Starcev-to je bila beneška utrejena vojaška postojanka iz 15.stol.-en stolp je razvalina ,drugi je obnovljen-ni označena.Je tudi zelo slabo uhojena-deloma se skoraj izginja.Pot do Starcev je označena od vasi Trebeše. Pri tej neoznačeni poti se je malo zapletlo, amapak smo zaplet s smerjo pohoda uspešno rešili-zaslužen je moj pomočnik. Prvič sem šel tod z PD Rašico Ljubljana in nam je vodnik Primož povedal , da je tod pot tudi s težavo odkril-baje je tu trikrat zašel.Veljalo bi pot od slapa Veli Vir do Starcev ustrezno označiti. Upam , da bo to prebral kdo od planinskega društva, ki to področje pokriva .Hvala za razumevanje !

Danes s ture od Sočerge na slapova Veli VIr in Stranice in beneških stolpov Starcev.

S PD Rašica LJubljana sem šel v nedeljo po pogorju Bohorja .Polek treh slapov , ki sem jih tu posebej opisal smo osvojimi tudi nekaj točk Bohorja kot jih je že opisal funnyboy.Tudi mi smo osvojili markantno točko Skalco-951m.Nato je sledil pohod na Javornik-1023m.Sledilje pohod na Veliki Koprivnik.Sledila je še glavna točka pohoda -koča na Bohorju.Seveda smo si ogledali še okno pri koči na Bohorju in tudi Petrovo skalo. Za zaključek pa je bil še griček pri koči-Plešivec-915m.

Včeraj sem šel z PD Rašica LJubljana na ogled Bohorskih slapov.Jih je kar več.Nekako sem doumel ,da smo videli tri-Bojanco,Pekel in Ubijalnik.Do prvih dveh slapov se pride po soteski potoka.Trenutno je vodotok precej vodnat in moraš kar paziti,da se pri prečenju ne namočiš. Pot po soteski je izredno zahtevna . V pomoč so tudi jeklenice in skobe.Ves trud pa je poplačan s pogledom na dva slapova.Gre za Bojanco in Pekel. Nazaj grede pa smo se spustili po jeklenicah še do enega čudovitega slapa.To je slap Ubijalnik.Brez jeklenic nebi šlo.V tem območju je še več slapov-morda za kdaj drugič.

To pa je še moj lastovičar s pohoda na Bohorske slapove .

Obeležje na koči na Bohorju.

S poti po Bohorskih slapovih.

S ture na Veliki Javornik in Bohorskih slapov.Šel sem z vodniško sekcijo PD Rašica Ljubljana .Popeljali so nas nekako v sredogorje v montanski svet , kjer se že menja flora z višjim svetom.To je tam na višini okrog 1000 metrov.To je območje Kozjanskega .Tako smo našli trebušasti svišč. Ogledali smo divji in prvinski svet vlažnih in temačnih sotesk. Soteska , kjer so Bohorski slapovi , je res divja.To je svet listnatih gozdov , ki se mešajo z smrekovimi gozdovi. Vmes so košenice. Mnoge niso gnojene in tu najdemo vse od kukavic do ranjaka.V gozdu pa smo naleteli na poljane čemaža, ki bujno cveti.Vmes najdemo celo zaplate snega. .Adrenalinski je bil dostop do zadnjega slapa-slapu Ubijalnik, ki smo si ga ogledali pri sestopu.Do njega vodi strma potka opremljena z jeklenicami.Ker sem bil na začelju skupine sem lahko nemoteno posnel ogromno rož. Več slikc se mi je tudi ponesrečilo.

No to bo pa prvi zapis v tem letu.Četrkovci -uokojenska skupina pri PD Škofja Loka osvajamo manj znane slovenske gričke . Tokrat sno se zapeljali v vas Jurišče, ki je v Pivški dolini blizu Knežaka.V vasi je bil štart na vrh Kršičevec.Hodili smo po kraških travnikih. Na koncu je tudi malo vzpona-vsega okoli 400m višincev. Hodi se tudi po teh kraških gmajnah. Trenutno niti šmarnice še ne cvetijo. Kraški travniki pa ponujajo že kar nekaj cvetja tega področja -od narcis do še ne cvetočih potonik.Po nekako dveh urah se pride na vrh .Tu najdemo celo žig in vpisno knjigo.Pred vasjo smo krenili malo v breg po teh prelepih travnikov. Zmerom pa imamo kakšen vzrok , da se po zaključku ture poveselimo.

V vasici Juršče.

To se vidi v vasi Juršče -to je vasica blizu Knežeka -gre za Pivško dolino.

Rože s pohoda na Kršičevec.

Na Krasu v okolici Cerja .

Na Krasu.