KROG OKOLI BEGUNJŠČICE
Ker se je obetal lep dan sem ga želel čimbolj izkoristiti. Na Begunjščici sem bil že večkrat vendar vedno iz Ljubelja, zato se po zelo kratki noči odpeljem do Doma v Dragi (689 m). Ob 5.30 začnem s hojo proti planini Prevala(1311 m). Ta del poti sem prehodil prvič. Po mojem mnenju ga nekaj zajl, šestkratno prečkanje potoka in lesena lestev naredijo zelo zanimivega. Všeč mi je tudi samota, saj šele pri koči na planini Prevala srečam prve ljudi. Sedaj se začne pravi klanec. Žal je Kalvarija še vedno isto strma. Na tak lep dan se na Begunjščici, ki velja za lažje dostopni dvatisočak, zbere veliko ljudi, zato se odločim, da bo danes moj glavni cilj Begunjska vrtača (1994 m). Po lepo preživeti uri v samoti in opazovanju lepih razgledov, se odpravim proti glavnem vrhu Begunjščice, Velikem vrhu (2060 m). Ker je bil vrh že dodobra "okupiran" se ne ustavljam in pot nadaljujem v smeri Robleka. Na višini 1790 m se pot odcepi proti Zelenici, kamor tudi zavijem. Ta odsek poti je označen kot zahtevna pot, zato pazljivo na posameznih odsekih. V jutranji rosi je potrebno paziti na vlažne skale, ki so precej spolzke. Prečka se tudi nekaj melišč. Pri domu na Zelenici (1536 m) je pokalo po šivih. Samo dretje, tako ljudi kot psov, zato jo na široko obvozim in pot nadaljujem proti meni ljubši koči pri izviru Završnice (1425 m). Med potjo do koče srečam starejšega gospoda, ki je z ženo nabiral cvetje. Po prijetnem pogovoru s Kranjčanom, si v koči privoščim slastna jajca z ocvirki (uporaba maske v koči je obvezna). Ko se okrepčam, sledi se spust v smeri Tinčkove koče. Na višini 1260 m se pot odcepi v smeri proti Robleku kamor nadaljujem. Do prihoda na grebrn pod Roblekom je pot precej strma, zato se vzpenja v ključih. Je manj obljudena in med potjo se izmenično oprirajo čudoviti pogledi proti Stolu, Vrtači in dolini Završnice. Pri Robleku (1657 m) sem bil vesel, saj je to pomenilo, da je za danes konec z "veseljem v obliki klancev". Vreme je bilo obiskovalcem Robleka naklonjeno, na Stolu pa so se že zbirali temni oblaki. Po daljši pavzi nadaljujem spust po razmočeni poti do Poljške planine (1180 m) in planine Planinca (1136 m). Pri slednji zavijem malo s poti in si ogledam še bližnjo Lovsko kočo. Pot do Drage je od Planince bolj monotona, saj poteka večinoma po širši kolovozni cesti. Vendar so bila kolena s prijetnim naklonom zelo zadovoljna. Na koncu se je nabralo dobrih 19 km in nekaj več kot 1800 m višinske razlike v 9h urah (od tega 6h30 min hoje). Lepo preživet dan v Karavankah.