Hribi.net
Hribi.netSlovenski splet
Registracija Navodila
uporabnik: geslo:  avtoprijava 
English Hrvatski Novice Arhiv novic
Novice

8.12.2016 S skupnimi močmi za varnejši obisk gora...

S skupnimi močmi za varnejši obisk gora pozimi in v tujini.

Pred začetkom zimske planinske sezone so Gorska reševalna zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije in Policija na novinarski konferenci 8. decembra v Ljubljani predstavile analizo reševalnega dela letos, analizo helikopterskega reševanja Slovenske vojske in Policije v letu 2016, skupne preventivne akcije, napotke za varnejši obisk gora pozimi, nove preventivne zgibanke, analizo spletne ankete o plazovih, pomen zavarovanja pri planinski dejavnosti v tujini, obratovanje planinskih koč pozimi in poslanico ob mednarodnem dnevu gora, ki ga praznujemo 11. decembra.

Analiza reševalnega dela v letu 2016 kaže, da število reševanj narašča, je povedal predsednik GRZS Igor Potočnik, ki je predstavil letošnjo statistiko. V letu 2016 je GRZS do zdaj izpeljala 461 reševalnih akcij, od tega 39 s smrtnim izidom. Največ reševanj je bilo od julija do septembra, najpogosteje na območju triglavskega pogorja in Kamniško-Savinjskih Alp, gorski reševalci so najpogosteje reševali domače obiskovalce gora. Največ nesrečam je botroval zdrs, drugi vzrok po številu nesreč je nepoznavanje terena, sledijo duševna in telesna nepripravljenost, slaba priprava na turo in neprimerna osebna oprema. Največ nesreč je bilo med posamezniki in neorganiziranimi skupinami, največ je bilo poškodb spodnjih okončin, nato glave, zgornjih okončin, hrbtenice in srčne kapi. Izpostaviti je treba naraščajoče število obolelih in smrtnih žrtev zaradi težav s srcem in različnimi kroničnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, rak, astma. Gore so posebno okolje, prepozen odhod v gore v poletnih mesecih, ko je vročina najhujša, predolga tura, premalo tekočine so pogosto dejavniki, ki včasih prikrite bolezni ali kronične bolezni, s katerimi lahko v dolini normalno živimo, poslabšajo do te mere, da posameznik ne more nadaljevati ture in potrebuje pomoč, v najhujših primerih pa to celo ogroža njegovo življenje. Na novinarski konferenci je predstavnica farmacevtske družbe Lek Mojca Pavlin predsedniku GRZS Igorju Potočniku predala darilni ček v vrednosti 5.000 evrov, namenjen izobraževanje gorskih reševalcev.

Med glavno planinsko sezono, junija, julija in avgusta, je bila na letališču Jožeta Pučnika stalno prisotna helikopterska ekipa, letos je večino prevozov opravila Slovenska vojska. Do zdaj je bilo 143 reševanj s helikopterjem, 28. avgusta je ekipa posredovala kar devetkrat, je v analizi helikopterskega reševanja v letu 2016 predstavil Martin Drnovšek iz gorske enote Policije ter povedal, da opažajo porast reševanj ljudi, ki jih v gore vodi želja po pustolovščini, zaradi pomanjkanja izkušenj, slabe priprave na turo, neznanja ali neprimerne opreme pa na pomoč pokličejo gorske reševalce. Poleti so potekale tudi preventivne akcije Policije in PZS, namenjene osveščanju za varnejše obiskovanje gorskega sveta. Izvedene so bile na planinskih poteh od Pohorja prek Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank do Julijskih Alp ter naletele na pozitiven odziv.

Inštruktor GRZS in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi se je osredotočil na obiskovanje gora pozimi, ki ga zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in specifične snežne razmere. Trenutno je v gorah zelo malo snega, planinske poti so večinoma kopne, ponekod poledenele, predvsem zjutraj in zvečer, zato poleg preostale opreme, vključno s čelado, ne smemo pozabiti na dereze in cepin, ki so lahko ključnega pomena za varnejše prečenje posameznih odsekov. Pred uporabo moramo preveriti stanje opreme, odprtost koč, spremljati vremenske in snežne razmere. "Pozimi v nahrbtnik poleg tehnične opreme, ki jo moramo znati uporabljati, sodi tudi lavinski trojček: lavinska žolna, ki mora biti nameščena na telesu pod zgornjim slojem oblačil ali v hlačnem žepu z zaprto zadrgo in s trakom, pripetim na pas, lavinska sonda in aluminijasta lavinska lopata. Če smo pogostejši obiskovalec gora v zimskem času, je priporočljivo razmisliti tudi o uporabi nahrbtnika z zračnim balonom," je še poudaril Šerkezi. Krajša navodila za varnejše obiskovanje gora v zimskem času prinaša brezplačna zgibanka Pozor, snežni plaz, dosegljiva na PZS, GRZS, planinskih društvih in drugih lokacijah, nabor brezplačnih preventivnih zgibank pa smo v letošnjem letu še razširili in za obiskovalce gora pripravili štiri zgibanke z desetimi priporočili CAA, Združenja planinskih organizacij alpskega loka, ki so dostopne tudi na spletni strani PZS: Turno kolesarstvo - varno in strpno, Varno pohodništvo in planinarjenje, Varnost na zelo zahtevnih planinskih poteh in Varno na visokogorske ture.

Da bi izboljšali lavinsko ozaveščenost in usposabljanja ter zmanjšali število posredovanj, je lani zaživela spletna anketa Snežni plaz, ki je še vedno aktualna, saj gorski reševalci potrebujejo povratne informacije gornikov, udeležencev ali očividcev snežnega plazu, o njihovi splošni gorniški usposobljenosti, opremi in poznavanju uporabe ter lavinskih razmerah ob dogodku. Kot je povzel predsednik Komisije za reševanje iz snežnih plazov GRZS Klemen Volontar, je dosedanji odziv pokazal, da se je največ nesreč zgodilo v sredogorju ali nižjem visokogorju, na naklonu pobočja 30 stopinj ali več, orientiranem na vzhod, med obiskom gora s smučmi in med vzponom, v večini primerov ni bila opravljena metoda za preizkus stabilnosti snežne odeje, prav tako je bila oprema gornikov pogosto pomanjkljiva. Obiskovalci gora lahko znanje in izkušnje za varnejšo hojo v gore v zimskem času pridobijo na tečajih in usposabljanjih, ki bodo 10. 12. 2016 na Igu: Dan varnejšega gibanja v gorah v zimskih razmerah (org. GRS Ljubljana), 21.-22. 1. 2017 na Pokljuki: Dan varstva pred snežnimi plazovi (GRZS), 7. 1. 2017 na Zelenici: Tečaj varstva pred snežnimi plazovi (GRS Tržič), 21. 1. 2017 v Grohotu pod Raduho: Lavinski dan (GRS Koroške), 27.-28. 1. 2017 na Mali planini: Tečaj varnejše hoje v gore (GRS Kamnik), 11.-12. 2. 2017 na Okrešlju: Dan varstva pred plazovi (GRS Celje).

Da je med posredovanji gorskih reševalcev zelo malo dogodkov na organiziranih planinskih aktivnostih, je lahko povabilo obiskovalcem gora, da se pridružijo kateremu od 287 planinskih društev in klubov. Generalni sekretar PZS Matej Planko je predstavil prednosti članstva v planinski organizaciji, ki vključuje popuste pri nakupih in storitvah PZS in njenih partnerjev ter nezgodno zavarovanje za stroške reševanja in zdravljenja v tujini z vključeno 24-urno asistenco. PZS je podaljšala pogodbo z zavarovalnico Adriatic Slovenica, kot novost je med planinsko aktivnost dodano turno bordanje in dopolnjena je definicija turnega kolesarjenja. "Želel pa bi še enkrat opozoriti na pomen sklenitve ustreznega zavarovanja v primeru izvajanja planinske aktivnosti v tujini. Letos je namreč bilo več primerov reševanja v tujini, ko so morali člani doplačati več tisoč evrov, ker niso imeli sklenjenega ustreznega zavarovanja; člani B imajo na primer zavarovalno vsoto 3000 evrov, celotni stroški reševanja pa so presegli 7000 evrov. Ena od možnosti je že vključena v članarini A, k temu pa lahko dodamo še posebni paket turističnega zavarovanja Coris, ki je prilagojen prav planincem in velja tudi v primeru turističnih in službenih obiskov tujine," je izpostavil Planko.

Pred obiskom gorskega sveta pozimi je treba preveriti tudi odprtost planinskih koč. Med 164 oskrbovanimi kočami (od skupno 179 planinskih koč, zavetišč in bivakov) jih je v zimskih mesecih odprtih 121, večinoma ob koncu tedna in praznikih, stalno odprtih pa je 58, od tega 25 vse dni v zimskih mesecih, 33 pa vse dni razen ob ponedeljkih in/ali torkih. Obratovalni časi koč so različni, društva jih samostojno prilagajajo glede na zmožnosti oskrbovanja, vremenske razmere, količino snega ali nevarnosti na poteh. Planinske koče v visokogorju so pozimi večinoma zaprte, vse leto pa ostaja odprtih enajst planinskih koč I. kategorije, med katerimi je stalno odprt Dom na Komni. Odprte so predvsem nižje ležeče koče, pozimi pa je mogoče prenočevati tudi v zimskih sobah, ki jih imajo nekateri planinski domovi, bivaki pa so namenjeni predvsem zasilnemu zavetju, je poudaril načelnik Gospodarske komisije PZS Janko Rabič, ki je predstavil tudi letos prvič izveden seminar za oskrbnike. Planinske koče tudi letos vabijo, da vstopite v novo leto v prijetni družbi na kateri od planinskih koč, ki organizirajo silvestrovanje. Aktualni podatki o odprtosti planinskih koč so ažurno objavljeni na spletnem mestu PZS www.koce.pzs.si.

Le še trije dnevi nas ločijo od 11. decembra, mednarodnega dneva gora. Planinska zveza Slovenije in številna planinska društva se tudi letos pridružujejo pobudi Alpske konvencije Brati gore 2016 in organizirajo številne dogodke po vsej Sloveniji. Pred mednarodnim dnevom gora, ki letos v središče pozornosti postavlja planinske kulture skozi prizmo praznovanja raznolikosti in krepitve identitete, PZS tradicionalno pripravi poslanico, letos osredotočeno na pomen Slovenskega planinskega muzeja, Planinskega vestnika in Aljaževega stolpa kot stebrov slovenske planinske kulture. "Ob pojavu številnih dejavnosti, ki gorski svet dojemajo zgolj kot areno za njihovo izvajanje, bo v prihodnje kultura odnosa do narave na hudi preizkušnji. Ohranjati Triglavski narodni park z izvornim poslanstvom in kljub temu omogočiti sonaravni razvoj prebivalcev v njem, bo izziv ne samo planincem, pač pa tudi državi, ki do planinstva in do njegovih najvidnejših simbolov na področju kulture (Slovenski planinski muzej, Planinski vestnik in Aljažev stolp) ne kaže ravno odnosa, ki bi mu lahko rekli odgovoren in spoštljiv odnos do kulture," je zapisal podpredsednik PZS Miro Eržen.

Srečno in varen korak!


S skupnimi močmi za varnejši obisk gora... Igor Potočnik, Klemen Volontar in Martin Drnovšek (foto Manca Čujež). S skupnimi močmi za varnejši obisk gora... Janko Rabič, Matej Planko in Matjaž Šerkezi (foto Manca Čujež). S skupnimi močmi za varnejši obisk gora... Nahrbtnik z zračnim balonom, priporočljiv za pogostejše obiskovalce gora pozimi (foto Manca Čujež). S skupnimi močmi za varnejši obisk gora... Pozimi v nahrbtnik sodi lavinski trojček - lavinska žolna, lavinska sonda in aluminijasta lavinska lopata (foto Manca Čujež). S skupnimi močmi za varnejši obisk gora... S skupnimi močmi za varnejši obisk gora pozimi in v tujini (foto Manca Čujež). S skupnimi močmi za varnejši obisk gora... Janko Rabič, Matej Planko, Matjaž Šerkezi, Igor Potočnik, Klemen Volontar in Martin Drnovšek (foto Manca Čujež).
Copyright © 2006-2017 Hribi.net, Pogoji uporabe, Oglaševanje, Piškotki