Zadnjica - Vodnikov Vršac (Vršac nad Zadnjico) (pot Mire Marko Debelakove)
Izhodišče: Zadnjica (650 m)
| Širina/Dolžina: | 46,3824°N 13,7604°E |
| |
Ime poti: pot Mire Marko Debelakove
Čas hoje: 6 h 35 min
Zahtevnost: zelo zahtevna označena pot, lahko brezpotje
Višinska razlika: 1544 m
Višinska razlika po poti: 1650 m
Zemljevid: Trenta 1:25.000
Priporočena oprema (poletje): čelada
Priporočena oprema (zima): čelada, cepin, dereze
Ogledov: 5.861
 | 1 osebi je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Iz Kranjske Gore se čez prelaz Vršič peljemo proti Bovcu ali obratno, a le do 50. serpentine vršiške oz. Ruske ceste (v bližini vasi Trenta). Tu zavijemo na stransko cesto, ob kateri nato pa nekaj 100 metrih parkiramo na parkirišču ob cesti.
Opis poti:
S parkirišča nadaljujemo po cesti, le ta pa nas mimo nekaj hiš (predvsem vikendi) v približno 15 minutah pripelje do mesta, kjer se cesta razcepi na dva dela (ob križišču je bilo nekoč parkirišče, danes pa je parkiranje prepovedano).
Nadaljujemo po spodnji desni cesti (po zgornji cesti prispemo do tovorne žičnice, ki pelje na Pogačnikov dom) v smeri Doliča, Luknje in Prehodavcev. Sprva zložni cesti, ki nas vodi čez razgledne travnike, višje pa skozi gozd, sledimo skoraj do njenega konca, oz. točneje do označenega razpotja, kjer se v desno odcepi markirana pešpot proti Prehodavcem (do sem potrebujemo približno 1 uro).
Z razpotja na predelu imenovanem Utro nadaljujemo naravnost, cesta pa se tu dokončno spremeni v pešpot oz. mulatjero. Vzpon nadaljujemo po stari mulatjeri, katera se v nadaljevanju zmerno vzpenja čez občasno bolj strma pobočja. V nadaljevanju se že kmalu v desno odcepi plezalna pot čez Komar, mi pa nadaljujemo naravnost ter vzpon še naprej nadaljujemo po široki poti. Razgledna pot, ki občasno poteka čez zelo strma pobočja, pa nas višje pripelje na naslednje označeno razpotje.
Z razpotja se usmerimo desno (levo Luknja in Triglav čez Plemenice) in pot nadaljujemo v smeri Koče na Doliču. Še naprej široka pot se v nadaljevanju prične vzpenjati proti jugu, pri tem pa preči pobočja Vrha Zelenic (2468 m). Ko se pobočje nekoliko položi se nam z desne priključi pot čez Komar, mi pa mulatjeri sledimo do naslednjega razpotja, kjer se v desno odcepi pot proti Zasavski koči (pot Mire Marko Debelakove čez Kanjavčeve police).
Od razpotja se najprej nekaj metrov spustimo in prečimo skalnato pobočje proti ostenju Kanjavca, kjer nato vstopimo na polico. Pri vstopu na polico in tudi kasneje so na poti lahko tudi v poznem poletju še snežišča. V primeru snežišč je potrebna uporaba cepina in derez.
Pri prečenju po polici je potrebno še nekaj več pazljivosti, saj je na poti kar nekaj grušča, pot pa je tudi nekoliko manj zavarovana. Pot sicer ves čas preči izpostavljena pobočja proti zahodu, pri tem pa preči kar nekaj grap in obide številne navpične stebre. Na nekaj mestih se pot tudi rahlo vzpne in spusti, nato pa ponovno sledi prečenje.
S poti je ves čas lep razgled na dolino Zadnjice pod nami ter na gore nad dolino. Pot v nadaljevanju še naprej poteka po policah in naravnih prehodih v smeri proti Vršacu, ki ga že nekaj časa vidimo pred seboj. Pot se na tem delu tudi nekajkrat rahlo vzpne, nato pa nas pripelje na pobočja na vzhodni strani Vodnikovega Vršaca.
Tu se police končajo in sledi nekoliko strmejši vzpon proti sedlu med Kanjavcem in Vodnikovim Vršacem.
Nekaj deset metrov pred sedlom zapustimo označeno pot in se usmerimo desno na brezpotje. Tu hodimo po nezahtevnem travnatem pobočju, v pomoč pri orientaciji pa nam je tudi nekaj možicev. Po kratkem vzponu pridemo na pobočja na južni strani vrha in sledi še vzpon po razglednem pobočju do vrha.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
Diskusija o izletu Zadnjica - Vodnikov Vršac (Vršac nad Zadnjico) (pot Mire Marko Debelakove)
|
| mukica22. 10. 2018 |
V soboto prehojena pot Zadnjica-Komar-pot Mire Debeljakove- Vodnikov Vršac-Prehodavci. Slikovita pot v lepem vremenu kar kliče po ponovitvi.Varovala ,kar jih je so povečini v dobrem stanju ,previdnost po pošodranih policah. Zaradi vseh lepot, ki smo jih bili deležni ,se nam ni prav nič mudilo, smo se pogosto ustavili in razgledovali.Tudi počitek na Vršacu in pri koči na Prehodavcih je bil daljši od običajnih 
|
|
|
|
| darinka48. 09. 2020 |
Tudi medve v soboto 5.9. 2020 sva se odločile za to pot. Res je slikovita . Čez police pa previdno.
|
|
|
|
| miratan9. 09. 2020 |
Pozdravljene mukica, darinka4,
tudi midva z ženo bi ta vikend šla čez Kanjavške police. Kot berem je pot večinoma nezavarovana in po ozkih policah precej izpostavljena. Kako se je vama zdela? lp. M.
|
|
|
|
| mukica9. 09. 2020 |
Mene ena najlepših poti pri nas,malo izpostavljena in terja koncentracijo na celi poti.Je pa osamljena in uživaš na polno .Čez Komar so varovala in se hitro vzpenjaš,potem hodiš povečini na policah po ravnem ,vendar je na eni strani stena,na drugi luft daleč v dolino,police pa pošodrane.Okolje zelo lepo in ravno zardi tega pogosta ustavljanja da občudovanja  Počasi in prudarno,vem da bosta navdušena.
|
|
|
|
| ppegan10. 09. 2020 |
Glede na prebrano o Kanjavčevih policah sem imela pred turo res veliko strahospoštovanje. Ko sem se bližala policam, ko sem že videla, kje poteka pot, je blo res vidt grozno in neprehodno. Ko pa sem 1x stopila na police, pa še zdaleč ni bilo tako hudo, kot sem mislila, da bo. Pa saj je pogosto tako, da kakšna pot/stena od daleč zgleda precej neprehodna, od blizu je pa potem skoraj avtocesta in tako je bilo tudi tu. Seveda je treba vzeti v ozir, da je na eni strani precej lufta in da si napake res ne smeš privoščiti, ampak dejansko pot nikjer ne gre čisto po robu, da bi se lahko kar prekucnil dol. Meni se je zdelo precej varno, edin na enem delu je pot vklesana v skalo, kjer moraš pomerkat, da se ne udariš z glavo (kljub čeladi) - je pa tudi napisano, Pazi glavo  Ko jo bom ponavljala, bom verjetno tudi psa vzela s sabo, saj res nikjer ni bilo tako, da ne bi mogla it, tako da kar pogumno Pa srečno.
|
|
|
|
| darinka410. 09. 2020 |
Hm da je skoraj kot avtocesta se nikakor ne bi strinjala. Pa psa tudi nikoli ne bi tja vzela s sabo. Le trenutek nepazljivosti in greš v onostranstvo....
|
|
|
|
| ppegan10. 09. 2020 |
Darinka, meni se res ni zdelo tako hudo. Ok, res ni avtocesta (ne vzet vse dobesedno), dejansko je po policah speljana prav lepa pot, povsod dovolj široka. Res sem pričakovala, da bo huje. Res pa je tudi, da imajo vsake oči svojega malarja
|
|
|
|
| bo_zl10. 09. 2020 |
Psa s sabo? pametno?
v nedeljo na Vrtači sta bila tudi 2, vsak s svojim psom. In eden je sprožil kamen.
Saj ne da ga tudi ljudje ne, psu pa res ne moreš povedat naj pazi kje hodi da ne bo prožil kamenja.
|
|
|
|
| mirank10. 09. 2020 |
No Hanibal tam čez res ne bi napadel Rima-vsaj s sloni ne. Za ostalo vsaj normalno gibalno sposobno poulacijo, ki je bila vsaj malo po hribih pa tam čez ne bi smelo bit velikega problema.
|
|
|
|
| ppegan11. 09. 2020 |
Glede na to, da imam na pol gamsa, mislim, da tu ne bo težav Bila sem z njo tudi že na Vrtači, po markirani in po neoznačeni iz Suhega rušja, pa nobenih težav. Gre za psa, ki je vajen gibanja v visokogorju in ki je 100 % poslušen, zato ga lahko brez težav vzamem s sabo kamorkoli
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.