Zadnjica - Triglavska vojašnica Viktorja Emanuela III. (čez Plemenice)
Izhodišče: Zadnjica (642 m)
| Širina/Dolžina: | 46,3824°N 13,7604°E |
| |
Ime poti: čez Plemenice
Čas hoje: 6 h 20 min
Zahtevnost: zelo zahtevna označena pot, lahka neoznačena steza
Višinska razlika: 1878 m
Višinska razlika po poti: 1885 m
Zemljevid: Triglav 1:25.000
Priporočena oprema (poletje): čelada, komplet za samovarovanje
Priporočena oprema (zima): čelada, komplet za samovarovanje, cepin, dereze
Ogledov: 15.743
 | 3 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Iz Kranjske Gore se čez prelaz Vršič peljemo proti Bovcu ali obratno, a le do 50. serpentine vršiške oz. Ruske ceste (v bližini vasi Trenta). Tu zavijemo na stransko cesto, ob kateri nato pa nekaj 100 metrih parkiramo na parkirišču ob cesti.
Opis poti:
S plačljivega parkirišča v dolini Zadnjice nadaljujemo po markirani poti, sprva cesti v smeri Pogačnikovega doma na Kriških podih, Razorja, Stenarja, Križa, Bovškega Gamsovca, Luknje, Triglava, Koče na Doliču in Kanjavca. Pot nas sprva vodi mimo nekaj hiš, oz. vikendov ter nas po približno 15 minutah hoje pripelje do označenega razpotja, kjer je bilo včasih brezplačno parkirišče, danes pa je parkiranje tu prepovedano.
Nadaljujemo po rahlo desni spodnji cesti v smeri zasavske koče na Prehodavcih, Koče na Doliču, Luknje ter drugih bližnjih ciljev (levo Pogačnikov dom na Kriških podih in drugi cilji nad Kriškimi podi ter spodnja postaja tovorne žičnice proti Kriškim podom), kjer nas še naprej zložna cesta vodi čez razgledne travnike, višje pa skozi gozd. Malo pred koncem gozdne ceste pri razpotju Planja oz. pred zatrepom doline na predelu imenovanem Utro se v desno odcepi markirana pot preti Prehodavcem.
Nadaljujemo naravnost po cesti, ki se malo naprej spremeni v pešpot, oz. staro vojaško mulatjero, po kateri se večinoma zmerno vzpenjamo po postopoma vse bolj strmih pobočjih. Še v gozdu se v desno odcepi plezalna pot čez Komar, mi pa nadaljujemo po mulatjeri, ki se v nadaljevanju vzpenja v številnih serpentinah, zaradi strmih pobočij nad nami pa je na dele pot tudi izpostavljena padajočemu kamenju.
Dokaj razgledna pot nas na nadmorski višini približno 1500 metrov pripelje do naslednjega razpotja, kjer se v desno odcepi pot proti Koči na Doliču, mi pa nadaljujemo naravnost v smeri Luknje, Pogačnikovega doma na Kriških podih in Triglava čez Plemenice.
Tudi v nadaljevanju se vzpenjamo po mulatjeri, ki nas vodi nad Koriti, mi pa poti, ki je še vedno na dele izpostavljena padajočemu kamenju sledimo do označenega razpotja na Luknji, kjer se združimo s potjo z izhodiščem v dolini Vrata in od koder se nam odpre lep razgled še na drugo stran.
Z Luknje se usmerimo desno proti Triglavu (levo Bovški Gamsovec in Pogačnikov dom, naravnost navzdol Aljažev dom v Vratih).
Pot v nadaljevanju postane zelo zahtevna in se že v začetku prične skoraj navpično vzpenjati ob jeklenici. Ko preplezamo začetno steno se pot rahlo položi kar pa ne pomeni, da je konec težav. Od tu naprej varoval skoraj ni in občasno hodimo po stezi nad globokim prepadom. V mokrem velika nevarnost zdrsa! Težave nato počasi popustijo in pot zavije rahlo v levo ter nas pripelje do grebena od koder se nam odpre pogled proti vzhodu. Nadaljujemo po razglednem grebenu in pot kmalu postane ponovno nekoliko zahtevnejša. S pomočjo jeklenice in številnih klinov se nekajkrat strmo vzpnemo, nato pa sledi še kratek strm spust. Tu se nam na levo odpre pogled proti znameniti Sfingi (najstrmejši triglavski steber).
V nadaljevanju pot postane manj strma in nas vodi po škrapljastem terenu. Steza je na tem delu nekoliko slabše vidna, poteka pa levo od Glave v Zaplanji in Triglavske vojašnica Viktorja Emanuela III. (v preteklosti napačno poimenovana kot Morbegna), ki jo vidimo pred seboj. Na tem delu poti je lahko tudi v poletnem času še kakšno snežišče, ki pa ni strmo, tako da cepin običajno ni potreben.
Pot nas nato pripelje do razpotja na Zahodni Triglavski planoti.
Tu nadaljujemo desno (levo Triglav, rahlo desno Dolič) po neoznačeni poti, ki nas po nadaljnjih 10 minutah hoje pripelje do vojašnice Viktorja Emanuela III. (včasih napačno poimenovana kot Morbegna).
Izhodišče - Na placu 0:15, Na placu - Utro 1:00, Utro - odcep za Komar 0:15, odcep za Komar - Pod Skokom 1:10, Pod Skokom - Luknja 0:45, Luknja - Plemenice 2:00, Plemenice - razpotje Zaplanja 0:45, razpotje Zaplanja - vojašnica Viktorja Emanuela III. 0:10.
Ob poti: Na placu (714m), Utro (984m), Odcep za Komar (1058m), Pod Skokom (1494m),
Luknja (1766m), Plemenice (2372m), Zaplanja (2428m)
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
Diskusija o izletu Zadnjica - Triglavska vojašnica Viktorja Emanuela III. (čez Plemenice)
|
| Pobesneli delfin19. 03. 2008 |
Mislim, da je povsem točno ime 'Morbegno', ne Morbegna. Kakorkoli že, imenuje se po kraju v južni Italiji.
|
|
|
|
| triglavski21. 03. 2008 |
Zgornji opis je milo rečeno slab, poln napak in kot tak nekoristen. Mulatjere seveda niso iz časa 1. svetovne vojne, ker tam pač ni bilo frontne linije, ampak iz medvojnega obdobja za časa italijanske okupacije Primorske, časovnice so čudne, nerealne, preveč raztegnjene. Sam opis poti je pomankljiv in zelo posplošen, kar ne predstavlja realne težavnosti navedene zavarovane poti, celo zavajajoč. Sfinge ne bo nihče videl, če ne ve, kje mora na rob in pogledati.
Pobeseneli delfin ima prav le glede imena, res je ime kraja "Morbegno" (naslavljamo pa jo Morbegna - kasarna Morbegna, po žensko torej), seveda pa ta kraj ne leži na jugu Italije, temveč na severuzahodu v deželi Lomabardiji, provinca Sondrio v Bormijski kotlini ob reki Addi. Lepi kraji, čeprav je že mnogo let od kar sem bil tam okoli.
|
|
|
|
| McNena16. 02. 2012 |
Bila sem poleti 2011 na tem območju, vendar če lahko rečem, je ta objekt porušen.  Seveda, če sem videla pravega, bil je skoraj ob poti s Triglava čez Škrbino proti Doliču. Prosim, če lahko kdo potrdi ta moja opažanja, ker imam občutek, da sem jo morda zgrešila, ker je na slikah tako mogočna zgradba. Hvala za odgovor. Lep pozdrav
|
|
|
|
| slainter16. 02. 2012 |
Bila sem na poti čez Plamenice na TRiglav konec septembra in mimogrede tudi pri Morbegni. Prilagam slikice, takole je zgledala, vsa porušena. lp
|
|
|
|
| IgorZlodej17. 02. 2012 |
tukaj slikc ni mogoče naložiti 
|
|
|
|
| lingo17. 02. 2012 |
Sedanje stanje je še precej slabše in sploh ne daje več vtisa velike zgradbe. Tudi zapis pod zgornjo sliko je napačen, ker leta 1918 Morbegne Italijani niso imeli še niti na papirju, to ni bil objekt iz časa prve svetovne vojne 
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.