Tinčkova koča - Begunjščica
Izhodišče: Tinčkova koča (1070 m)
| Širina/Dolžina: | 46,4228°N 14,1991°E |
| |
Čas hoje: 3 h 15 min
Zahtevnost: delno zahtevna označena pot
Višinska razlika: 990 m
Višinska razlika po poti: 990 m
Zemljevid: Karavanke - osrednji del 1:50.000
Priporočena oprema (poletje): čelada
Priporočena oprema (zima): čelada, cepin, dereze
Ogledov: 32.600
 | 3 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Z avtoceste Ljubljana - Jesenice se usmerimo na izvoz Lesce in cesti naprej sledimo v smeri Žirovnice in Jesenic. Po nekaj km vožnje, pa bomo prišli do križišča, kjer se v desno odcepi cesta v Žirovnico in Moste (iz smeri Jesenic levo). Le nekaj metrov naprej pa v naslednjem križišču zavijemo levo v Moste (desno Žirovnica). Naprej se peljemo mimo spomenika padlim borcem, kjer se cesta prične dvigati v klanec pod železniško progo. Na vrhu klanca zavijemo desno (pri tabli Vila Karin), mi pa se naprej peljemo proti Završniškem jezeru in Valvasorjevem domu. Cesta se nato položi in nas pripelje do križišča, kjer se v levo odcepi cesta proti Valvasorjevemu domu, mi pa nadaljujemo naravnost po sprva še asfaltirani cesti. Cesta kmalu postane makadamska, mi pa ji sledimo do parkirišča v bližini Tinčkove koče. Cesta je v zgornjem delu pogosto v precej slabem stanju.
Opis poti:
S parkirišča pri Tinčkovi koči nadaljujemo po širokem kamnitem kolovozu v smeri koče pri izviru Završnice. Že po nekaj korakih hoje pa nas markacije usmerijo rahlo desno, na nekoliko bolj strmo peš pot, ki se vzpne čez razgledno travnato pobočje, nato pa se vrne na prej omenjeni kolovoz, kateremu sledimo v desno. Kolovoz, ki se razmeroma strmo vzpenja skozi gozd, pa nas po nekaj minutah nadaljnje hoje pripelje do pašne ograje, za katero pridemo na označeno razpotje.
Nadaljujemo desno v smeri Roblekovega doma (naravnost koča pri izviru Završnice) po poti, ki se naprej sprva zložno, nato pa vse strmeje vzpenja skozi gozd. Strmina hitro popusti, pot pa zavije nekoliko v desno, kjer preči razmeroma strma pobočja. Po krajšem prečenju pot zavije v levo in se začne zelo strmo vzpenjati po manjši precej strmi dolinici. Zelo strma in gruščnata pot (pri sestopu velika nevarnost zdrsa) se višje za kratek čas položi, nato pa zavije v desno, kjer se v okljukih vzpne čez ponovno zelo strma pobočja. Višje strmina popusti in pot nas pripelje na stranski greben Begunjščice, po katerem se v nekaj minutah nadaljnje hoje povzpnemo do Roblekovega doma.
Od doma nadaljujemo desno v smeri Velikega vrha na Begunjščici po poti, ki gre že po nekaj korakih v gozd. Pas gozda, ki je kratek se hitro spremeni v grmičevje in višje v rušje. Po dobrih 20 minutah vzpona od Roblekovega doma pa pridemo na naslednje razpotje, kjer ponovno nadaljujemo v smeri Velikega vrha, ki je z 2060m najvišji vrh Begunjščice. Pot naprej se prečno vzpenja, po mestoma precej strmih južnih pobočjih Begunjščice. Prečna pot, ki nam nudi lepe razglede na Gorenjsko pa ima v zgornjem delu večje število orientacijskih zank. Zaradi velikega števila pohodnikov in ovc so v zgornjem delu nastale številne stezice, ki nas lahko hitro speljejo s prave poti. Da ne bi zašli, kar se lahko v megli hitro zgodi se držimo leve (zgornje) sicer zelo slabo markirane poti. Pot, ki je v mokrem tudi nevarna za zdrs, pa nas nato le pripelje na razgleden vrh.
Izhodišče - Roblekov dom 1:45, Roblekov dom - Begunjščica 1:30.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
Diskusija o izletu Tinčkova koča - Begunjščica
|
| gti6. 09. 2010 |
Dodatek pri opisu poti:
po zadnji prenovi poti, je pot (tudi v megli) orientacijsko manj zahtevna (sveže markacije, utrjene najbolj izpostavljene poti,...). Priporočam pa krožno pot: Tinčkova koča - Roblek - Begunjščica - Dom na Zelenici - Tinčkova koča. Ta zadnji odsek, je še najslabše označen...
|
|
|
|
| Parkeljc8. 02. 2011 |
Pot od drugega "križišča" (levo Zelenica - desno Roblek) po melišču do grebena je ponekod zelo nevarna. Potrebne so vsaj derezice. Gor sem se sicer matral brez njih, so mi pa še kako prav prišle navzdol. Zjutraj na Robleku par obiskovalcev. Na vrh Begunjščice smo lezli od vsepovsod  ,,, Nazajgrede sneg mehek, odjužen, da se je kar prediral, a ponekod tudi ledeno, ponekod pa čisto kopna pot, da nisem vedel, a bi nadel derezice ali ne. Ko pridem do Robleka, sem komaj našel prostor za sedet, prava gneča, okupacija ! Obiskovalcev pa vsaj 50! Sprva sem se obotavljal, da bi sestopil v Drago, a ko sem videl, da še kar prihajajo, sem sestopil po isti poti. Pot zna biti kar precej nevarna, saj je tik pod prihodom na greben navpična stena, s katere nenehno pada kamenje. Očitno sem gorgrede splašil čredo kozorogov, kateri so se mimo mene pognali navzdol po grapi, za njimi pa se je v dolino odkotalilo kar nekaj kamenja.Čelada je res priporočljiva.
|
|
|
|
| JusAvgustin8. 02. 2011 |
očitno jih begunjščica še ni dosti vzela da hodite v zimskih razmerah po južni poti... Tudi včeraj je bil kolega gor na Robleku in je dejal da ljudje veselo hodijo na V. vrh iz Robleka, a da se po 20 minutah vračajo... Očitno se bo res mogel nekdo zapeljati do Drage po J pobočju! Takšno početje je skrajno rizkantno ne samo neodgovorno. Sicer se pa pametnjakovičem res skoraj nikoli nič ne naredi, se prej popolnoma opremljenemu alpinistu... Pa kaj bi nadaljeval, saj ne zaleže...
|
|
|
|
| heinz8. 02. 2011 |
Jus! Še več kot samo -prav imaš!!
|
|
|
|
| bongo8. 02. 2011 |
kaj pa če bi poznavalci napisali, kako (in kdaj oz. iz katere smeri) je priporočljivo stopiti gor?
kot sem si razložil iz vaših besed, je treba gor iz severne smeri?
mislim da so informacije tukaj pomanjkljive, saj forum berejo tudi tisti ki jim je "ah šmarna gora, gremo zdej malo višje"...moje mnenje.
|
|
|
|
| JusAvgustin9. 02. 2011 |
zaradi noro izpostavljenih južnih pobočij in tamkajšnje podlage(trave na drobirju)se pozimi(v zimskih razmerah) svetuje pristop iz severne strani, t.j. izhodišče Ljubelj. Od tam imamo več možnosti. Šentanski plaz je najlažji dostop med vsemi grapami in plaznicami, centralna grapa(malo težavnejša) Smokuški plaz(zahtevno). Ostali grabni in grape so pa že zelo zahtevni. Ne imenuje se zastonj gora stoterih grap, saj na S strani Begunjščica(od BV Begunjske Vrtače do Srednjega vrha) skriva 95 smeri, tako v grapah kot v steni(mix). Torej naj naredim povzetek: Zimske razmere: pristop iz S strani, kopne razmere: pristop iz Robleka, čez Kalvarijo tudi šentanski plaz, ki je v kopnih razmerah melišče... To da se v takih razmerah pristopa po J strani je zelo nevarno početje in vsak, ki se spozna na to mi bo pritdil. Če ti na J pobočju zdrsne je GAME OVER. Pa še pozimi so mnogo lepši pristopi, saj vidiš divjo steno Begunjščice in njenih 100 grap  če je pa kakšna nejasnost glede tega pa lahko ZS!
|
|
|
|
| bongo9. 02. 2011 |
hvala za izčrpno razlago, vprašanje je bilo tudi sicer povsem resno postavljeno - če je mrbit kdo podvomil v to.
vprašal sem, ker je nekdo pred dnevi omenil, da je z Vrtače videl pravo mravljišče na Begunjščici, zimske pristope ki jih ti omenjaš pa dvomim, da bi "zvozilo" cel kup ljudi. omenjene pristope sem gledal iz zelenice in se mi zdi, da je to pozimi vseeno podvig za bolj izkušene in seveda z ustrezno opremo, z južne strani pa razmer nisem poznal - zdaj mi je bolj jasno, hvala lepa še enkrat
|
|
|
|
| janez.j4. 09. 2011 |
GTI: "Priporočam pa krožno pot: Tinčkova koča - Roblek - Begunjščica - Dom na Zelenici - Tinčkova koča."
Koliko pa to kaj nanese časovno po merkacijah da veš kaj vzeti s sabo,...
Hvala za odgovor.
Lp
|
|
|
|
| gti5. 09. 2011 |
Okrog 6 h zmerne hoje s postanki.
|
|
|
|
| Jure874. 08. 2012 |
Danes sem opravil pot Tinčkova koča - Zelenica - Begunjščica - Roblekov dom - Tinčkova koča. Lepa pot, razen zoprno melišče navzdol od Robleka proti Tinčkovi koči. Porabil sem slabih šest ur, vendar sem hodil zelo hitro, imel pa sem dva dolga postanka (po cca 45 minut na Begunjščici in Roblekovem domu).
|
|
|
|
| Edina15. 11. 2012 |
Tale pristop sem spoznala danes, se mi je zelo prikupil, čeprav me je megla spremljala vse do 1800 m, ko sem prestopila v nebeško lepoto... Iz megle so gledali samo najvišji in to 360 stopinj okrog. Sestopila sem proti Polški planini, potem pa po meni manj znani poti proti Tinčkovi koči. Tudi ta potka je lepa, ampak priporočljiva samo v suhem. Danes je bilo mokro, pa še listje na strmem pobočju, kjer je ponekod pot res široka le za širino enega stopala. V celoti pa zelo lepa krožna tura.
|
|
|
|
| Edina9. 08. 2013 |
Včeraj zopet na Roblek po teli tahitri poti čez Macesnovec. Je senčna in lepa, nekoliko naporna v žlebu, v mokrem ali ob sestopu bi znala biti nevarna. Na vrh po običajni poti, sestop pa nekoliko nenavaden; po Smokuškem plazu. Ni za vsakogar in strogo prepovedano v mokrem. Na več mestih je melišče prekinjeno in tam je res neugodno. Bo verjetno držalo, da je ta varianta primernejša za zimske razmere. Več http://stezeinsledi.blogspot.com/ in srečno na potkah
|
|
|
|
| tenorist14. 09. 2019 |
Pozdravljeni. Zanima me kakšna je cesta do Tinčkove koče?
|
|
|
|
| JusAvgustin14. 09. 2019 |
Odvisno kakšen avto imaš in koliko ti ga je škoda.
|
|
|
|
| tenorist14. 09. 2019 |
Imam wv Polo. Saj bolj me zanima ali so kakšne velike jame, kanali ... Ker proti Tomčevi koči je res slaba 
|
|
|
|
| orchigu5. 07. 2022 20:56:19 |
Ce bo se kdo mel podobno vprasanje - js mam Polota in ga na poti do Tinckove koce pustim malenkost nizje, ko se s planine zacnemo dvigat v gozd. Levo je ena taka jasica, ki je kot nalasc za parking je skor vedno kak avto tud tam parkiran. Pot si podaljsamo za ene 15min. Js svojga avta (in svojih zivcev) na tistih zadnjih par ovinkih res ne bi testirala, je kr zlo slaba cesta na vrhu. Sem pa pretekli vikend spodi, ko se zacne makadam, vidla novo rampo. Jebla se dvignjena, ampak so ble gor nalepke visa, maestro... v vednost mogoce bo pa takrat tudi teh zadnjih par ovinkov bolj zrihtanih, bomo vidli
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.