Izhodišče: Svino (250 m)
| Širina/Dolžina: | 46,24240°N 13,56900°E |
| |
Čas hoje: 3 h 45 min
Dolžina poti: 7,27 km
Zahtevnost: lahka označena pot
Višinska razlika: 1392 m
Višinska razlika po poti: 1392 m
Zemljevid: Julijske Alpe - zahodni del 1:50.000
Priporočena oprema (poletje):
Priporočena oprema (zima): cepin, dereze
Ogledov: 29.368
 | 3 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
a) Dostop iz Tolmina: Iz Tolmina se peljemo proti Kobaridu. Na novi obvoznici, ki po desni strani obide Kobarid, nadaljujemo naravnost v smeri proti središču mesta. Le malo pred samim centrom Kobarida se v levo odcepi cesta proti vasi Svino (odcep je označen s smerno tablo). Tej cesti sledimo do mesta, kjer se začne vzpenjati, in parkiramo na primernem parkirišču ob cesti. Z vožnjo do same vasi Svino ne nadaljujemo, saj tam ni primernih mest za parkiranje.
b) Dostop iz Bovca: Iz Bovca se peljemo proti Kobaridu. Ko dosežemo obvoznico, jo zapustimo in zavijemo desno proti središču Kobarida. Peljemo se skozi center mesta, kjer se v desno najprej odcepi cesta proti nekdanjemu mejnemu prehodu Robič. Na tem križišču nadaljujemo naravnost (rahlo levo) v smeri Tolmina, a le nekaj deset metrov, saj nato takoj opazimo označen odcep desno za vas Svino. Usmerimo se na to cesto in ji sledimo do točke, kjer se začne vzpenjati, nato pa parkiramo na primernem parkirišču ob cesti.
Opis poti:
S parkirišča nadaljujemo po cesti, ob kateri smo parkirali, in po dobrih petih minutah hoje prispemo v vas Svino. V vasi opazimo oznake, ki nas usmerijo levo proti Matajurju (desno Sužid). Pot nadaljujemo levo med hišami, kjer so markacije sprva slabše vidne. Prava steza vodi nekoliko bolj levo, nas kmalu popelje mimo zadnjih hiš in preči pašnike, za katerimi stopimo v gozd. V gozdu postanejo markacije pogostejše, zato je nadaljnja orientacija bistveno lažja.
Pot se v nadaljevanju začne strmeje vzpenjati in nas po približno pol ure hoje pripelje do širšega kolovoza, ki pripelje iz vasi Sužid. Vzpon nadaljujemo po kolovozu, ki ima sicer kar nekaj razpotij, a je pot dobro označena. Tik pred propadajočo staro vojaško bajto nas markacije za Matajur usmerijo levo navzgor. Tu kolovoz preide v strmo vojaško mulatjero, ki se vzpenja čez precej strmo pobočje, višje pa se teren nekoliko položi. Pot nas nato pripelje do novejše gozdne ceste, ki jo le prečimo. Na drugi strani ceste se povzpnemo nekaj korakov navzgor, kjer pred seboj že zagledamo pastirske koče na Svinski planini.
Na planini opazimo oznake za smer levo (Idrska planina) in desno (planina Sužid). Oznake za Matajur na tej točki sicer ni, vendar je pot naprej dobro markirana. Stezo poiščemo med kočami na planini, od koder se zmerno vzpenja po manjši neizraziti dolinici. Kljub markacijam je steza mestoma slabše vidna in ponekod nekoliko zaraščena. Po približno 15 minutah hoje s planine dosežemo vodni rezervoar, v bližini katerega opazimo planinske smerokaze. Tu nadaljujemo naravnost v smeri Matajurja po še vedno slabše vidni, a markirani stezici. Pot nas vodi čez zaraščen travnik, nad katerim se priključimo lepo shojeni in uhojeni poti, ki pripelje iz vasi Avsa oziroma Livka.
Usmerimo se desno na to pot, ki se zmerno vzpenja in nas kmalu pripelje do naslednjih smerokazov, kjer zavijemo levo navzgor v smeri Matajurja. Že po nekaj korakih stopimo na mejni greben med Slovenijo in Italijo. Tu pot zavije desno in se nadalje vzpenja po širokem, zložnem grebenu. Tej poti, ki ponuja vse lepše in širše razglede, sledimo vse do vrha Matajurja, ki ga že vidimo pred seboj.
Svino - Svinska planina 2:40, Svinska planina - Matajur 1:05.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
Diskusija o izletu Svino - Matajur
|
| pier14. 01. 2010 |
V nedeljo nameravam opraviti izlet po tej poti, pa bi prosil, za informacijo o sneznih razmerah in, ce so, tezavnosti pri orientaciji.
Najlepsa hvala
|
|
|
|
| mojcej'723. 08. 2010 |
Včeraj 2.8.2010 sem si izbrala tole verzijo vzpona na Matajur, kot eno izmed točk SLOVENSKE planinske transverzale. Na vrhu pa zgroženo ugotovila, da obstaja le ITALIJANSKA vpisna knjiga, in še ta v neki leseni škatli znotraj cerkvice in popolnjena z vpisi do konca in še na platnicah. O žigu pa ne znotraj, ne zunaj pri razgledni kamniti točki, ne duha ne sluha, tudi plehnata skrinjica je bila prazna. Ali je PD Gorica malo na počitnicah?, ali pa ne vemo več čigav je Matajur - slovenski ali italijanski. In kje je slovenska vpisna knjiga? Na drugi strani v Domu pod Matajurjem (prelaz Pelizzo) sicer v koči imajo žig - trikoten - ampak ne vem če velja za našo transverzalo. Poleg tega na njem piše MONTE NERO, kar bi v prevodu bilo Črni vrh. To pa je tudi naslednji vrh proti zahodu, če se greš italijansko vezijo pohodov. Dočim pa je na kartah Črni vrh vpisan pod italijansko verzijo MONTE FUSCO. Fino bi bilo, če bi bili vrhovi, žigi in karte na mejnih področjih usklajeni. No ja, dan je bil vseeno lep.
|
|
|
|
| mojcej'723. 08. 2010 |
Včeraj 2.8.2010 sem si izbrala verzijo vzpona na Matajur iz vasice Svino. Na vrhu Matajurja kot točke SLOVENSKE transverzale pa zgroženo ugotovila, da obstaja le ITALIJANSKA vpisna knjiga (v leseni škatli znotraj cerkvice) in še ta popolnjena z vpisi do konca in še na platnicah. O žigu pa ne znotraj, ne zunaj pri razgledni kamniti točki, ne duha ne sluha, tudi plehnata skrinjica je bila prazna. Ali je PD Gorica malo na počitnicah?, ali pa ne vemo več čigav je Matajur - slovenski ali italijanski. In kje je slovenska vpisna knjiga? Na drugi strani v Domu pod Matajurjem (prelaz Pelizzo) sicer imajo žig - edini - je pa enakokrat trikoten in na njem piše MONTE NERO (Črni vrh), Rifuggio Pelizzo. Zdaj pa ne vem, kdo je bolj smotan, mi ali oni. Črni vrh je namreč vrh, ki leži še bolj zahodno in je na slovenskih kartah označen kot Črni vrh s prevodom Monte Nero, na italijanskih kartah pa kot Monte Fusco in spodaj s slovenskim prevodom Črni vrh. Fino bi bilo, če bi uskladili vrhove z žigi (PZS)in kartami na mejnih področjih tudi z Geodetskim zavodom. No, tudi brez tega je bil sicer dan lep.
|
|
|
|
| mojcej'723. 08. 2010 |
Ja potem so ga pa ukradli, kaj jaz vem, zdaj ga ni bilo.
|
|
|
|
| klm7. 02. 2013 |
Žig je že 3. 7. 2012 odnesla kavka. Sicer pa zgolj pripomba k zgornjemu opisu: med potjo ne obidemo "propadajoče stare vojaške bajte" še posebej ne vojaške, pač pa propadajoči senik, kakršni so razmetani okrog in okrog Matajurja in gre za tipični arhitekturni tip stavbe, ki je služila za spravilo sena na senožetih. Te se bile še najbolj v uporabi med 50. in poznimi 70. leti prejšnjega stoletja, nakar so se začele postopoma zaraščati.
|
|
|
|
| Skovik8. 10. 2014 |
A je al ni žig na vrhu sedaj?
|
|
|
|
| slavkoo8. 10. 2014 |
Žig na vrhu JE. Tisti "ta železni", je treba imeti s seboj blazinico. Blizu razgledne kamnite točke, treba dobro pogledat, na neki cevi je...
|
|
|
|
| Skovik9. 10. 2014 |
Super, hvala za odgovor 
|
|
|
|
| Sarak1. 08. 2025 13:14:06 |
A kdo predlaga kako krožno turico, na primer, če bi po prvem dnevu prespala na rifugiu peluzzo. A je iz svinota do (čez vrh matajurja) rufuggia peluzza predaleč? Kondicijo imam, ampak sem do zdaj bila največ na turah, kjer je vse skupaj 5 ur hoje (dol in gor...)
|
|
|
|
| mirank1. 08. 2025 13:26:36 |
Z vrha do koče Pelizzo je kvečjemu pol ure hoda, ali je koča odprta in ima kapacitete prenočevanja pa pojma nimam.
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.