Ravenska Kočna - Jezerska Kočna (Kremžarjeva pot) |
|
| Izhodišče: Ravenska Kočna (1080 m) |
| Cilj: Jezerska Kočna (2540 m) |
| Ime poti: Kremžarjeva pot |
| Čas hoje: 4 h 45 min |
| Zahtevnost: zelo zahtevna označena pot |
| Zahtevnost smučanja: zelo zahtevno |
| Višinska razlika: 1460 m |
| Višinska razlika po poti: 1460 m |
| Zemljevid: Kamniško Savinjske Alpe 1:50.000 |
| Priporočena oprema (poletje): čelada, komplet za samovarovanje |
| Priporočena oprema (zima): čelada, komplet za samovarovanje, cepin, dereze |
|
| Ogledov: 30383 |
Ocena:
 11 glasov
|
| Število slik: 22 |
| Število komentarjev: 81 |
|
|
|
|
| Dostop do izhodišča: |
Z avtoceste Ljubljana - Jesenice se usmerimo na izvoz Kranj - vzhod in cesti naprej sledimo v smeri Jezerskega. Na Zgornjem Jezerskem pa bomo le malo za črpalko opazili cesto, ki se z glavne odcepi v desno (smer Planšarsko jezero). Cesta nas nato vodi mimo omenjenega jezera in se za njim za krajši čas strmo vzpne. Višje se cesta položi in na začetku velikega travnika izgubi asfaltno prevleko. Makadamski cesti nato sledimo do parkirišča ob spodnji postaji tovorne žičnice na Kranjsko in Češko kočo. |
| Opis poti: |
Pri žičnici gre pot za spodnjo postajo žičnice v smeri Češke koče in se sprva zložno vzpenja po široki poti, ki nas v nekaj minutah pripelje na večjo jaso. Pot čez to jaso je ponavadi precej blatna zato previdno. Po 20 minutah hoje nas pot pripelje na neizrazit grebenček, kjer je klopca. Pot se nato nadaljuje po gozdu in nas po nadaljnjih 20 minutah pripelje na razpotje, kjer se nam z desne priključi pot od travnika (nižje izhodišče). Nadaljujemo levo in že po nekaj nadaljnjih korakih smo na naslednjem razpotju, kjer se nam z desne priključi pot iz Makekove Kočne (sosednja dolina). Pot nato iz gozda preide na razgledna pobočja, kjer se s pomočjo nekaj jeklenic in lestve vzpenjamo proti Češki koči (Hudičevi klanci). Ta del poti v suhem ni težaven in ne predstavlja večje nevarnosti (večja previdnost je potrebna v poznem jesenskem času, ko so grape poledenele in pozimi, ko je sneg). Pot se nato položi in nas pripelje do Mrzle doline (1500m), kjer se pogosto zadržuje hladen zrak. Sledi le še dobrih 5 minut dolg zmeren vzpon in pot nas pripelje do Češke koče na Spodnjih Ravneh.
Od koče nadaljujemo desno po poti v smeri Kočne, Grintovca in Vratc (levo Kranjska koča skozi Žrelo). Po krajšem vzponu pridemo na ravna tla z oznako H (namenjeno pristanku helikopterja). Pot naprej poteka po sprva zložnem melišču, ki je delno poraslo z rušjem. V spodnjem delu melišča se desno odcepi pot na Vratca, mi pa nadaljujemo naravnost v smeri Kočne in Grintovca. Po približno pol ure hoje od koče pa pridemo na naslednje razpotje. Nadaljujemo desno v smeri Kočne (levo Grintovec preko Mlinarskega sedla) in se še naprej vzpenjamo po delno poraslem melišču do Zgornjih Raven. Na Zgornjih Ravneh pot zavije ostro desno in se vzpne čez melišče. Višje nas pot, ki se še naprej obrača desno pripelje na stranski greben osrednjih Grintovcev. Tu se nam odpre lep pogled proti severu, kjer lepo vidimo večino vrhov, ki obdajajo Jezersko. Tu, kjer zavijemo ostro levo se začne plezalni del poti. Dobro varovana in v suhem ne preveč zahtevna plezalna pot nas ob lepih razgledih in mimo naravnega okna, ki ga bomo opazili na desni strani, po skoraj treh urah hoje od Češke koče pripelje na glavni greben Grintovcev (Zdolška škrbina), kjer je razpotje. Nadaljujemo ostro desno v smeri Jezerske Kočne (levo Grintovec, naravnost Cojzova koča) po poti, ki nas hitro pripelje do enega najzanimivejši prehodov v slovenskih gorah. Pot nas namreč pripelje do trebušastega prehoda skozi katerega se moramo plaziti. Strop nad nami je namreč tako nizek, da drugače ne gre (pazi glavo). Pot naprej preide na kratko melišče za katerim stopimo na bolj strmo pot, kjer nam je v pomoč nekaj klinov in jeklenic. Tej vse bolj razgledni poti nato sledimo do malo prostornega vrha.
Ravenska Kočna - Češka koča 1:15,
Češka koča - Zdolška škrbina 2:45,
Zdolška škrbina - Vrh 45min. |
 |
| Ob poti:
Češka koča na Spodnjih Ravneh (1542m), Zdolška škrbina (2317m)
|
| Izlet lahko podaljšamo do naslednjih ciljev:
Kokrska Kočna (30 min)
| | Priporočamo:
panorama,
podobni izleti,
izleti z istim izhodiščem,
izleti z istim ciljem
|
Dodaj v:
 facebook
 Twitter
 myspace
 Digg
 delicious
 reddit
 Netlog
|
| Slike: |
|
|
|
| |
|
|
| Diskusija o izletu Ravenska Kočna - Jezerska Kočna (Kremžarjeva pot) |
|
|
|
vasja
30.9.2006 | Se v celoti strinjam z opisom. Gre za eno najlepših in najbolj genialno speljanih poti pri nas. Sicer je izpostavljena a v suhem prav nič nevarna. Varoval je ravno prav. | |
|
|
|
Damijan
1.10.2006 | Pot na Jezersko Kočno je izjemno zanimiva in zabavna, sploh tisti del, ko se moraš plazit po trebuhu je noro dober. Priporočam! | |
|
|
|
John
26.5.2007 | V četrtek 25.5.07 sva se kolegom odpravila na Kočno (preko Češke koče).Sledila sva markacijam tu pa se pojavi najin "problem".Markirana pot, ki sva ji sledila naju ni pripeljala do trebušastega prehoda.Zdelo se mi je kot da lezeva sicer po markirani poti direkto proti vrhu..markirana pot se je naenkrat končala markacije so si sledila samo še navzdol.Je možno da je bil ta "trebušasti prehod" še zasnežen in ga enostavno ni bilo mogoče opazit? | |
|
|
|
Jenny P.
3.7.2007 | V soboto imam v planu tole pot. Zanima me ali je ob predpostavki, da bo lepo vreme pot preveč nevarna, da bi se na njo odpravila brez kompleta za samovarovanje?
Kaj pa potem pot direktno iz Kočne na Grintovec? Je zahtevna?
| |
|
|
|
Gost
4.7.2007 | Ko sem šel po tej poti nisem videl nikogar s kompletom za samovarovanje. Čelada je pa kar nujna. | |
|
|
|
Gost
9.7.2007 | POT JE IZREDNO DOBRO OZNAČENA.MARKACIJ JE ČISTO DOVOLJ.VSA čAST PD JEZERSKO. | |
|
|
|
Gost
14.7.2007 | Jaz sem šel preko Cojzove koče preko ovnove čeri. Pot je katastrofalna...na začetku ni niti enega klina ali jeklene vrvi. Pot je zelo zahtevna predvsem, ko je treba plezati po krušljivih stenah. Predvsem pa te uniči melišče, ki zajema približno tretjino poti. OBVEZNA ČELADA! NE PRIPOROČAM ZAČETNIKOM. | |
|
|
|
fpetel1
30.7.2007 | Zanima me, če bi izbral pot od Češke koče na Kočno ali raje iz doline kokre pez Grdi graben? V petek sem šel iz Mrzlega dola na Križ, pa me zanima primerjava s potjo na Kočno (Kremžarjeva) iz severa. | |
|
|
|
Gost
12.8.2007 | put od češke koče izvrsno osigurana i markirana opasna teška ali zato iznimno lijepa | |
|
|
|
Gost
19.8.2007 | dr pika
01. septembra nameravama s sinom stopiti na Jezersko Kočno. Sva se že odločila, da bova štartala pri spodnji postaji tovorne žičnice. Zanima me samo to, če so poti točno markirane, ker je predhodnik v majskem pohodu omenil, da sta s kolegom zgrešila! | |
|
|
|
John
25.8.2007 | Pozdrav dr pika!
Pot na Jzersko Kočno je zelo dobro markirana, tudi naprej na Kokrško Kočno, čeprav se mi pot na Kokrško zdi malo bolj "nevarna" in prvi del nezavarovan z jeklenicami tam kjer bi bile potrbne...ampak s koncentracijo in pazljivostjo nič hudega. Ja res je da sva s kolegom pri majskem vzponu "zgrešila" pot..mo v bistvu je nisva, zmotil naju je markiran spust navzdol tako da sva odnehala in se spustila nazaj na Češko kočo.To je bila zelo pametna odločitev, ker potem je bla huda nevihta...sreča v nesreči recimo. Lp
| |
|
|
|
Gost
31.8.2007 | D.J.
Ali je pot iz Kokre primerljiva po zahtevnosti z potjo na Jalovec čez škrbino !! | |
|
|
|
Tadej
31.8.2007 | Meni osebno je pot na Kočno lažja od tiste na Jalovec. Lp | |
|
|
|
Gost
15.10.2007 | Zelo lahko. Na vrh in 3 ur | |
|
|
|
jamesjoyce
8.11.2007 | S prijateljem sva šla 4.11. od Češke koče proti Jez. Kočni. Do vznožja stene sva videla že nekoliko staro gaz verjetno enega samega hodca. V stenah pa je bilo vse zasneženo in sva sama utirala pot cca 200 višinskih metrov. Potem sva se ustavila, je bilo že preveč nevarno, pa še nimava izkušenj pozimi. Ponekod v steni je snega pol metra in čez, je treba imeti že zimske izkušnje in znanje. | |
|
|
|
Gost
9.11.2007 | V tem času je z jezerske strani pot zelo nevarna, primerna za hodce z alpinističnim znanjem in zimskimi izkušnjami.Na Ravneh pa je živahno tudi pozimi, zato naj vas posamezne sledi ne zmedejo.Tadomač imamo radi svoj konc tudi pozim pregledan.Je pa zmeraj kaj novega,pa tud na vrh ni potrebno zmeraj stopit,samo da uživaš v naravi živjo!!! | |
|
|
|
velkavrh
2.7.2008 | Brane V. Danes šel na Jezersko Kočno iz Kokrske Kočne.Do Kokrske Kočne pa iz Kokre od Suhadolnika prek Taške,Grdega grabna ,bivaka pod Kokrsko Kočno.Vračal pa sem se po meliščih in grušču,ki te pripeljejo pod bivak.Poti so opremljene s tablami in markirane.Je pa ta pristop relativno dolg-4. ure in zahteven in malo uporabljen. | |
|
|
|
Mikič
16.7.2008 | Ali je na tej poti še kaj nevarnega snega ? | |
|
|
|
fpetel1
31.8.2008 | Osebno se mi zdi pot od Češke koče do vrha lažja kot tista na Grintovec preko Mlinarskega sedla. Vsa težja mesta so zaščitena. Previdni moramo biti predvsem zaradi velike krušljivosti skale in veliko drobirja na poti. Drugače pa fantastična pot - s punco sva videla kozoroge, ki so pozirali in sva se lahko slikala z njimi. | |
|
|
|
grahlck
7.11.2008 | Ali je pot zelo izpostavljena? Hvala | |
|
|
|
Klin
8.11.2008 | Niti ne. Težja mesta so dobro varovana.
Si pa za letos že prepozen. sneg prihaja | |
|
|
|
grahlck
8.11.2008 | Saj to sprašujem za naslednje leto. Hvala. | |
|
|
|
grahlck
22.12.2008 | Še nekaj me zanima. Kakšna je pot do spodnje postaje žičnice v Ravenski Kočni? Ali je zelo razrita? Se lahko pride z čisto navadnim avtom? | |
|
|
|
Tadej
22.12.2008 | Ko je cesta kopna se pride do spodnje postaje žičnice brez težav. Le na mestu, kjer cesta preči hudournik je potrebna večja previdnost. | |
|
|
|
klemo
19.5.2009 | Katera pot od štirih je najmanj nevarna. Še Kočna mi manjka za celotno transfenzalo | |
|
|
|
igva
20.5.2009 | Najmanj nevarna je od Suhadolnika čez Dolce in Zdolško škrbino, vendar je po mojem mnenju ta pot do škrbine predvsem za gor tudi najbolj dolgočasna. Sicer na splošno pa za noben pristop na Kočno ne moremo reči, da je nenevaren. Klemo če ti v tranzvenzali manjka samo še Kočna, potem glede na zahtevnost drugih gora lahko izbereš katerokoli pot na vrh. | |
|
|
|
klemo
29.6.2009 | A kdo ve, a je na zgoraj omenjeni poti še kaj snega? | |
|
|
|
viharnik
29.6.2009 | Snežišča na Kremžarjevi poti na Kočno vsekakor so.pot je letos že pehodil oskrbnik Češke koče in to samo s pohodnimi palicami,za kar pa vsakemu drugemu odsvetujem! | |
|
|
|
mirccar
11.8.2009 | Čez vikend nameravava z ženo na Jezersko Kočno po kremžarjevi poti zato me tudi zanima ali mi kdo lahko pove, če je za to pot potreben samovarovalni komplet? | |
|
|
|
John
11.8.2009 | Mirrcar, kar se tiče samovarovalnega kompleta je priporočen to lahko vidiš tudi na tem forumu oz na tej strani. Sam osebno ga nisem uporabil in je šlo brez težav.Previdnost, koncentracija ter fizična pripravljenost pa so tako ali tako samoumevne. | |
|
|
|
NEIC008
18.8.2009 | Ali se nikakor ni možno ''izogniti'' t.i. ''trebušastem prehodu''? Kaj pa pot iz Kokr. Kočne na Jezersko?? Zahtevnost? Varovala?
Hvala! | |
|
|
|
NEIC008
18.8.2009 | http://www.hribi.net/slika.asp?pot=32888
Na tej sliki je melišče skoraj do vrha Jez. Kočne... Ali ni nobene poti po tem melišču do vrha?? | |
|
|
|
nata24
18.8.2009 | Trebušast prehod ni nič posebno težaven, samo nahrbtnik potiskaš pred sabo in se splaziš mimo. Iz Kokrske na Jezersko Kočno je pa malo za plezat, ampak je dovolj varoval, tako da ni panike.
Lp, Nataša | |
|
|
|
John
18.8.2009 | NEIC,če slediš markacijam zagotovo ne boš hodil po tem melišču 
| |
|
|
|
Matjaz_65
28.8.2009 | še nekaj mojih fotk ;-)
http://foto.mg-65.com/list.php?exhibition=113&u=5726611,0 | |
|
|
|
NEIC008
22.7.2010 | Končno opravil tudi to turo. Zanimiva pot (levo-desno, gor-dol itd..). Lahko bi bistveno skrajšali turo če bi si nekdo omislil direkno pot od konca melišča na vrh, ne pa prvo desno pa malo dol, pa malo gor, pa malo levo..
Trebušasti prehod ni za trebušaste, torej le suhci lahko pridejo na vrh J. Kočne.
P.S.
Na poti nazaj, nedaleč od češke koče najdel študentsko izkaznico. Če kdo pogreša naj pošlje ZS. | |
|
|
|
andrej78
12.8.2010 | Včeraj sva s kolegom odpravila po tej poti na Kočno.Omenim naj ,da me je presenetilo slabo varovanje na določenih delih poti,veliko je namreč odsekov kjer je treba poplezati brez varovanja tudi do 2.stopje težavnosti. Kočna je svekakor gora, ki zahteva spoštovanje in ni za planince brez izkušenj,zdi se mi celo zahtevnejša od Kopiščarjeve poti na Prisojnik in je nekje v rangu Bambergove poti na Triglav.
Pri sestopu sva uporabila zelo lepo melišče in spodaj snežiče, kjer sva privarčevala slabo uro poti, tako da sva vzpon in sestop opravila v slabih 8 urah, pri zmernem tempu.
lp Andrej | |
|
|
|
mosovnik
12.8.2010 | Andrej78:z vsem dolžnim spoštovanjem, ampak na omenjeni označeni in varovani poti nikjer niti približno ne moreš govoriti o kakšnem plezanju II stopnje.Pot je dobro varovana (prehodil lansko jesen)in če nisi "od foha",(naj mi bo oproščeno), raje ne ocenjuj zadeve v smislu in stopnji alpinističnega vzpona/težavnosti, da ne bi po nepotrebnem zavedel koga, ki bi si želel obiskati to zahodno lepotico KSA.: 
| |
|
|
|
Skuta
13.9.2010 | Res pri tej poti ne moremo govoriti o kakršnem koli alpinističnemu podvigu. Pot je odlično varovana, lepa in navdušujoča. Previdnost pa nikjer in nikoli v hribih ni odveč. Pa lep pozdrav | |
|
|
|
NEIC008
13.9.2010 | he he pol sem jaz plezalec-alpinist.. Super, sem torej plezal 2. stopnjo težavnosti.. Bravo jaz..
P.S.
Če bi se hecali, seveda.. Tega na tej poti ni.. | |
|
|
|
Fiona
24.4.2011 | Kočna je meni ena izmed najljubših slovenskih gora, ki me je popolnoma navdušila, me zasvojila in mi osvojila srce.
Letos ponovno računam nanjo | |
|
|
|
gasperv
3.7.2011 | Pot prehodila danes. Brez posebnosti. V celoti kopna.
Pot sva nadaljevala se na Kokrsko Kocno in se potem vrnila nazaj po Kremzarjevi do izodisca. Vreme prijetno. Malo so nagajali oblaki in je na trenutke trpel razgled...
| |
|
|
|
klemenmon
10.7.2011 | Bil na Kočni. Zanimiva, dokaj naporna tura. Za menoj prišel na vrh gospod z berglami. Neverjetno!  | |
|
|
|
cjendaw
11.7.2011 | Ima kdo informacije kakšna je kaj pot po Frischaufovi poti? Mislim glede snežišč in varoval? | |
|
|
|
mailman
13.8.2011 | Danes sem si izbral tole Jezersko Kočno. Vreme sicer ni bilo po napovedih, mogoče je pa zarad tega še bolje. Manj žeje namreč, razgledi pa vseeno zelo lepi. | |
|
|
|
primoza
14.8.2011 | Danes smo v vrhunskem vremenu prehodili Kremžarjevo pot, izhodišče tovorna žičnica, mimo Češke koče gor in dol po Kremžarjevi. Ker tu nisem bil kakih deset let lahko ugotovim le to, da so markacije zgledne, dobro vzdrževane. Desetletnica je turo označila z mejno oceno lahko do srednje težko, sedemletnik pa kot srednje težko. Spust smo si seveda skrajšali s sistemom dveh melišč. | |
|
|
|
garmont
16.8.2011 | Danes prehojena Kremžarjeva pot mi bo ostala v spominu po trebušastemu prehodu, kateremu ni para v naših gorah. O genialnosti naravnih prehodov je bilo že vse rečeno. Ni kaj pot je par exellence.
Lp | |
|
|
|
kucelj
16.8.2011 | Pot smo prehodili in preplazili pred desetimi dnevi.Se pa 100% strinjam z garmontovo oceno. | |
|
|
|
Janiel74
5.9.2011 | Včeraj bil na tej poti Res je izredno zanimiva pestra pot, ampak js baby planinec sem se uštel v pitju in prehranjevanju A vendarle zmogel!
| |
|
|
|
matz
13.9.2011 | Prosim še za kakšno mnenje koliko je ta pot nevarna - ali se lahko samovaruješ na vseh nevarnejših/izpostavljenih odsekih? Kakšna je primerjava s slovensko potjo na Mangart? | |
|
|
|
mici5
26.9.2011 | V začetku septembra sva se odpravila po Kremžarjevi poti na Kočno. Glede na to, da se na veliko govori,kako naj bodo planinci primerno opremljeni: čelada, samovarovalni komplet, rokavice ter psihofizična kondicija in, seveda,dovolj tekočine, me vzpon ni skrbel. Imela sva vse, kar se od planinca pričakuje.
Pa moram priznati, da sem nad Kremžarjevo potjo na Kočno zelo razočarana.
Pot NI dobro varovana in na nekaterih-zelo izpostavljenih mestih-je popolnoma brez vseh pomagal za planinca. Ker je to zelo
zahtevna- na večih mestih močno izpostavljena planinska, označena in ( kot piše)varovana pot, bi človek pričakoval, da je tudi res tako. Pa tega ne morem potrditi. Planinec svoje opreme še uporabiti ne more - četudi jo ima. Na mnogih mestih se nimaš za kaj prijeti, na nič opreti.
Ne čudim se, da je v gorah več nesreč kot jih je bilo pred leti.
Planinske poti v naših gorah je potrebno zavarovati tako, da jih bo s kondicijo in zahtevano planinsko opremo - opremljen planinec v lepih vremenskih razmerah zmogel opraviti - manjka jeklenic, manjka klinov in manjkajo stopi.To pravim tudi za Kremžarjevo pot na Kočno.
Da ne pozabim povedati še ene o starših,
ki vlačijo otroke na Kočno in jih po tem sprašujejo, kako bi ocenili težavnost poti, ki so jo prehodili. Take starše na vso moč obsojam in jih sprašujem, če so pri zdravi pameti.
Malo me skrbi, da publiciteta pri takih modelih odtehta vse nevarnosti v gorah.Hvala bogu, da jim rata - zaenkrat. O tem, da je življenje njihovih otrok preveč dragoceno, da bi ga človek lahko sral, pa razmišljajo po tem, ko jim uspe priti v poden, če sploh razmišljajo.Bojim se, da je za njih pomembnejše trofejno hvaljenje z vzponi, ki jih opravijo s svojimi ali sosedovimi otroci na nevarne in slabo z varovali opremljene vršace - kot pa pametna presoja odgovornega starša.
Torej - me Kočna še čaka. In brez dvoma jo bom tudi osvojila - nekega lepega dne...
| |
|
|
|
Keko
26.9.2011 | Mici5 pri branju tvojega razmišljanja o varovanju gorskih poti sem dobil občutek, kot da Kremžarjevo pot uporabljaš za pot v službo in ker pač moraš to pot uporabljati bi po tvoje morala biti bolje varovana, da se ti slučajno kaj ne zgodi ko hitiš v službo.
Mislim da so poti v naših gorah kar zgledno zavarovane. Na razpolago imaš poti ki so odlično varovane, poti ki so zgledno varovane in tudi poti ki so zelo slabo varovane. Vsak gornik si izbira poti ki jim je dorasel. Če turi nisi dorasel si pač izbereš lažjo. V internetni dobi je na netu dovolj informacij o poteh, da večjih presenečenj ne bi smelo biti. Če bi bila Kremžarjeva pot veliko bolje varovana bi bila zaradi tega mnogo lažja, na njej bi bilo veliko več pohodnikov, še z manj izkušnjami kot jih imaš ti. Kar hitro bi se našla mamica z 6 mesečnim otrokom, ki bi trdila, da je Kremžarjeva pot preozka za njen otroški voziček in je zaradi tega nevarna, ker lahko voziček z otrokom zgrmi v prepad.
Lepo te prosim ne rini v gore ker lahko padeš in se poškoduješ. Pa brez zamere. | |
|
|
|
ljubitelj gora
26.9.2011 | Naše poti so zelo dobro varovane in za njih je vredu poskrbljeno. | |
|
|
|
primoza
27.9.2011 | Gornji zapis od gospe je dokaj razumen - iz njega se predvsem opazi, da primanjkuje kilometrine, dobra stvar pa je, da se človek v hribih mora znati obrniti, kar se pričakuje kot osnova vsakega gornika na katerikoli stopnji.
Nasvet: privoščite si čimvečkrat v letu kako Furlanovo pot na Gradiško turo - krajša in zahtevna pot. Alternativno pa vsaj enkrat tedensko Pogačnikovo na Grmado. Ko se brez težav in neprijetnih občutkov pride čez take poti, takrat bo tudi Kremžarjeva delovala prijetnejše.
Kar se tiče otrok, pa se samo po starosti ne more soditi, važna je kilometrina s poudarkom na poznavanju gibanja v skrotju. | |
|
|
|
nevi
27.9.2011 | Strinjam se s Primožem, vendar pa razumem tudi Mici. Mislim, da se o Kremžarjevi poti prevečkrat piše kot o odlično varovani. Prav poudarja se to in res dobiš vtis, da gre lahko vsak po njej. Saj je dobro varovana in krasno speljana, ampak ne bolje kot večina poti po naših gorah. Je pa na njej najmanj eno mesto, kjer bi bilo dobro namestiti jeklenico. Ravno tam sem srečala fanta, ki je bil popolno opremljem in tudi teoretično podkovan, kilometrine pa ni imel. Bil besen na tiste, ki pišejo, da je pot tako hudo zavarovana. | |
|
|
|
Sam.volk
27.9.2011 | Kremžarjeva pot naj ostane kakršja je.To je moje mnenje.Lp | |
|
|
|
dprapr
27.9.2011 | Mislim, da je glavni problem v tem, da hodijo ljudje po naših gorskih poteh z opremo za ferate. V bistvu pa to sploh niso ferate in se potem nimajo kje "pripeti". Samo to še manjka, da se povsod nasekajo stopnice in poti prepredejo z jeklenicami. Včasih so nas na planinskih in alpinističnih tečajih učili, da ne smemo zajemati s preveliko žlico, ampak se stvari lotevati postopoma. Sedaj pa večina želi takoj na zahtevne poti in po možnosti še na brezpotne vrhove.
| |
|
|
|
metod
27.9.2011 | Naše poti so dovolj varovane, le vsak si mora sam znati postaviti meje in ko pridedo njih, se obrniti in varno sestopiti, tudi, če vrh ni dosežen. Mici5 je to pametno storila. Glede otrok je pa bolj kompleksno, ker se morajo zanje odločati starši, čeprav ne poznajo povsem dobro njihovih meja. Zato oboji rabijo še več izkušenj, preden se podajo v zahtevne plezalne poti.
Opisi in ocene "zavarovanosti"
posameznih poti so povsem subjektivne. Vsaka ocena vključuje cel kup kriterijev (izpostavljeno, tehnična zahtevnost, krušljivost, spolzkost, itd), ki jih različno dojemamo in tudi različno prenesemo. Zato ponovno: ko prideš do meje, se je treba znati obrniti in reči vrhu adijo. Ni nam pod častjo, ampak smo s tem dokazali zrelost.
Ampak bi še enkrat poudaril: v slovenskih gorah si res ne želim imeti železnic. | |
|
|
|
garmont
27.9.2011 | Mici, kaj si pa razumela pod napisom "zelo zahtevna pot"? Na takšnih poteh si je namreč na večih mestih treba pomagati z rokami, varovala niso nujna ( če je dovolj naravnih oprimkov ).Na Kremžarjevi poti je kar nekaj takšnih mest in, če si si predstavljala, da bo jeklenica napeta od vstopa v steno do vrha, si se uštela. Očitno je kilometrina tista, katera ti manjka ( opreme imaš očitno dovolj ), se je pa še enkrat več pokazalo,da pač oprema ni dovolj, potrebne so izkušnje. Od začetka najbolje v družbi ( seveda, če nisi "ljubitelj gora "), po možnosti izkušenega gornika, ki je takšno zahtevno pot že prehodil.
Lp | |
|
|
|
joža x
27.9.2011 | Ko boš imela dovolj gorske kilometrine na Kremžarjevi poti ne boš rabila samovarovalnega kompleta, "psihokondicije" itd..varovala pa ti bodo v glavnem odveč,v hribih je postopnost zelo pomembna,npr.začeti na Boču in potem Kremžarjeva,ne, je treba še VELIKO vmes prehodit. | |
|
|
|
urbancek
27.9.2011 | Sej na tej poti ne vem kaj tudi nimaš za iskati s kompletom... Ok, na začetku se lahko malo pripenjaš, če si nesiguren/vrtoglav, potem je pa kmalu konec... | |
|
|
|
matz
27.9.2011 | Da se še jaz vključim v debato, ker sem na podoben "problem" naletel na poti na Koroško Rinko. Naj povdarim, da se strinjam z večino stvari, ki so bile zapisane - da ne morejo biti cele poti pozajlane, da je ocena zavarovanosti subjektivna, da je občutek (ne)varnosti odvisen od kilometrine, da je potrebno iti postopoma, da se je potrebno znati obrniti itn.
Mislim pa, da je najboljše problem izpostavila nevi - o marsikateri poti se na tem forumu (in še kje drugje) piše da je brezhibno varovana, da je železja na tone, da je zajla od spodaj pa do vrha itn in človek res dobi občutek, da se bo lahko varoval povsod na bolj zahtevnih mestih. Realnost pa je velikokrat zelo drugačna in predvsem tiste, ki smo se šele začeli podajati v zelo zahtevne "varovane" poti lahko to hitro zavede in tudi sam sem bil že kdaj besen na ljudi, ki zelo radi uporabljajo besede brezhibno ali pa odlično varovano.
Naj povdarim da pred 2 letoma niti pomislil nisem da bom kdaj hodil tudi po zelo zahtevnih poteh. Po mnogih osvojenih vrhovih pa sem začutil potrebo po nekaj več in si nabavil opremo, prebral kar nekaj literature, potreniral najprej na Grmadi in Gradiški turi (kjer dejansko so zahtevni deli varovani) in začel iskati poti, ki bi predstavljale naslednjo stopničko - tukaj pa se pojavi zgoraj opisani problem - skoraj katerokoli pot prebereš vsi pišejo od skoraj briljantno varovanih poteh, razlika v praksi pa je ogromna in tukaj jaz pogrešam kvalitetne opise poti z vidika zgoraj omenjenih kriterijev - izpostavljenost, tehnična zahtevnost, zavarovanost, objektivna nevarnost itn. Dosti teh informacij je sicer recimo v knjigi 55 zavarovanih plezalnih poti, vendar tudi tam pogrešam podrobnejši opis o sami zavarovanosti, ki vsaj pri meni igra veliko vlogo. Verjamem da se lahko tudi (oz še posebno) zelo izkušeni planinci z ogromno kilometrine postavijo v kožo manj izkušenih in jih opozoriji na morebitne težave oz zahtevnejše/nevarne/nezavarovane dele poti (pa čeprav mogoče sami tam niso imeli problemov).
Ne pozabite da ste bili vsi nekoč na tej točki, pa hvala za razumevanje. | |
|
|
|
jax
27.9.2011 | No, bom še jaz nekaj napisal na to temo, ko sem že ravno na volji. O Kremžarjevi nič, ker po njej še nisem šel, lahko pa povem par splošnih stvari.
Najprej bi se obregnil ob komentar, da smo zdaj v internetni dobi in tako ali tako lahko vsak najde zase dovolj informacij o poteh. To je v samo delno res. Internet ponuja tako razpršenost podatkov in odsotnost odgovornosti, da za manj izkušene planince lahko povzroči celo več škode kot koristi. Tako lahko že na hribi.net najdemo tako komentarje, ki na Prisojnikovem grebenu priporočajo kar navezo (ne samovarovanja!), kot tudi tiste, ki trdijo, da italijanska ferata na Mangart ni nič posebnega. Jasno je, da je vse tovrstne izjave treba jemati z zrnom soli in za kako zanesljivo informacijo je vendarle mnogo primernejši vodnik kot pa internet (ki pa je super za trenutne razmere!). No, delni razlog za tako zmedo je tudi neuporabna klasifikacija poti, po kateri je vsaka pot, kjer je treba malo poplezati, že kar zelo zahtevna. Potem pa se pač pojavijo velike razlike med njimi.
Drugo, kar bi rad rekel, pa je na temo zahtevnosti in varovanosti. Dejstvo je, da sem letos spet nekaj večkrat šel v hribe po kar dolgem premoru in moram rečt da se mi je kar nekajkrat zgodilo, da sem imel na poti največje težave tam, kjer jih po opisu nisem pričakoval. Dva primera: prej omenjeni Prisojnikov greben. Feratica od okna do grebena: enostavno. Par lepih, zabavnih prehodov, nekoliko izpostavljeno, vedno super varovano. Užitek. V nobenem opisu pa nisem zasledil totalno zašodranega spusta v škrbinico nekje na polovici grebena proti vrhu. Tam pa - s šodrom posute plošče, izpostavljen spust, nezavarovano. Kar se mene tiče, mi je čisto jasno, kje sem imel več težav. Pa tega v nobenem opisu ni bilo. Drugi primer: Korenova na Krn. Prva polovica - zahodna drežniška - varovana le izjemoma, skrajno kočljivi prehodi čez strme trave, ko dejansko vsak korak potencialno pomeni zdrs, pot pa je skrajno ozka. Pogosto neprijetno, psihično naporno, zahtevno. Sama Korenova - čisti užitek. Super varovano, lepa plezarija, čim bližje vrhu, tem večji je nasmešek. Lestve? Enako kot bi plezal doma na češnjo. Znova - del, ki je bil opredeljen kot zahteven, se mi je zdel krasen, težave pa sem imel na "lažjem" delu. In jaz tudi micijin post ter reakcije nanj razumem v tej luči. Verjamem, da je pot super varovana. Ampak na vsaki poti se najdejo mesta, ki niso. In tam ima človek (oz. vsaj jaz) celo več težav, sploh če se, kot je pri nas pravilo, pridruži še šoder. Pa čeprav so nemara tehnično "lažja". Mimogrede, to je tudi razlog, zaradi katerega sem v hribih, razen na izjemno zahtevnih poteh, skeptičen do samovarovanja. Preprosto se mi zdi, da so v slovenskih hribih pogosto najkočljivejša tista mesta, kjer komplet nič ne pomaga, in to tudi na zavarovanih poteh.
Čisto na koncu pa še ena misel: pri varovanju je po moje (vsaj na nekaterih poteh) treba met v mislih tudi sestopanje. In jasno je, da lahko v vzponu zlezemo čez marsikaj tudi brez varoval. Ampak vprašanje, če bi jeklenica, ki se ti zdi v vzponu čisto nepotrebna, bila taka tudi, ko bi ob njej sestopal. Zato je po moje tudi to treba upoštevat pri opremljanju poti.
Toliko od mene, pa se opravičujem za off-topic, pa lep večer in naslednji dan želim vsem. In mimogrede, če gre jutri kdo na Grintovec, se utegnemo srečat ... | |
|
|
|
kucelj
28.9.2011 | Po moje mnenju planinci oziroma gorniki,sploh tisti z manjšo kilometrino premalo preberejo o turi,ki si jo izberejo iz pisanih vodnikov,priznanih piscov kot je Mašera,Mihelič pa še kakšen in preveč mnenj in komentarjev s spleta,v katerih je le cca.20%koristnih nasvetov o trenutnih razmerah in komentiranih poteh,ostalo sodi bolj v osebne dnevnike.Vodniki so napisani so za široko publikacijo,v njih pa lepo piše s kakšno kondicijo in gorniškim znanjem se odpravimo na določeno turo.
Torej,če piše da je Kremžarjeva pot naporna enodnevna tura namenjena za gornike z dobrim gorniškim znanjem in dobro zavarovana,potem po mojem mnenju to tudi je. | |
|
|
|
Keko
28.9.2011 | Ker vidim da se je kar razvnela debata o varovanju poti v gorah, o informacijah na netu, gorskih vodnikih, itd..., bom še jaz podal nekaj svojih izkušenj s temi zadevami.
Do letošnjega leta sem gore obiskoval bolj občasno in še to v glavnem lažje poti. Letos spomladi se je pa naredil nekakšen preboj, ki ga je zakrivil znanec, gorski vodnik. Enih par nas je povabil na plezanje na Gonžarjevo peč. Z ženo sva se pridružila in tako smo to plezarijo opravili. Ker nas je vodnik vsakega posebej kljub varovalnemu kompletu še dodatno varoval z vrvjo od zgoraj, je bilo plezanje oziroma vlečenje po zajli, varno in res pravi užitek brez prisotnega strahu.
Po tej izkušnji sem nabavil vodnik 55 zavarovanih poti od Mašere in preučil poti, ki so v tem vodniku opisane. Z ženo sva začela najprej z lažjimi turami in nadaljevala s težjimi Brana, Peca po plezalni, Raduha po plezalni, Storžič skozi žrelo, Montaž po pipanovi lestvi, Mala Mojstrovka po Hanzovi, Prisank po Kopiščarjevi, pot Ceria - Merlone v Italiji in na koncu Bočičev vrh v Železni Kapli. Da ne bo izpadlo neodgovorno naj povem da sta zadnji dve poti bili pod budnim očesom usposobljenega vodnika. In zdaj primerjava teh poti iz mojega zornega kota. Poti se po težavnosti kar konkretno razlikujejo.
Hanzova na Malo Mojstrovko - Odlično varovana, priporočam za uvajanje v težje ferate.
Pot Ceria Merlone - zelo dolga, vseskozi med 2000 in 2500 metri, varovana samo kjer je to nujno, z ohlapno jeklenico, brez enega klina ali skobe na celotni poti, zelo izpostavljena, nevarna spuščanja po zagruščenih žlebovih in ena najlepših tur, ki sem jih do sedaj prehodil.
Kopiščarjeva - Težji deli zelo dobro varovani, grebenski del nekoliko manj.
Ferata Božičev vrh - izjemno dobro varovana od začetka do konca brez prekinitve jeklenice tudi na lahkih odsekih.
Med temi potmi bi kot primer izpostavil predvsem dve. Hanzova na Malo Mojstrovko in pot Ceria - Merlone sta po Mašeri označeni z enako težavnostjo 3. Če bi ti dve poti ocenjeval glede na nevarnost in stopnjo varovanja, je med njima velika razlika. Čeprav je Božičev vrh najtežja opisana ferata v vodniku z težavnostjo 6, sem se na njej počutil veliko bolj varno kot na poti Ceria - Merlone.
Pri teh primerjavah sem hotel opozoriti predvsem na to, da naj vas v vodnikih ne zavede zgolj ocena težavnosti, saj je iz te mogoče razbrati le, koliko fizične moči boste potrebovali za premagovanje te poti malo vam pa ta ocena pove o samih nevarnostih na poti. | |
|
|
|
urbancek
28.9.2011 | Seveda je po klasifikaciji med dvema potema lahko velika razlika, saj lahko ena lovi spodnjo mejo razreda oz. zahtevnosti, druga pa je ravno na zgornji meji.. | |
|
|
|
kucelj
28.9.2011 | Ker beseda teče o varovanju Kremžarjeve poti na Kočno,sem hotel smo reči,če v vodniku piše,da je pot dobro varovana in primerna za gornike z dobrim gorniškim znanjem in kondicijo za enodnevno turo,ni isto kot,če npr.piše da je dobro varovana za planince začetnike z osnovno fizično pripravljenostjo.
V klasifikacijo poti se nebi spuščal ker se ne spoznam,se mi pa zdi da ima kremžarjeva tudi oceno PP3.LP | |
|
|
|
matz
28.9.2011 | Se strinjam s Keko - tudi meni tehnična zahtevnost in dolžina ture načeloma ne delata težav, zoprni pa so mi izpostavljeni, nevarni, gruščnati nezavarovani deli. In o tem je zelo malo govora tudi v raznih vodnikih.
Omenjeni vodnik namreč pri večini poteh govori o dobri, odlični ali pa brezhibni zavarovanosti poti - ker pa je to gledano z oči zelo izkušenega gornika, daje manj izkušenim planincem (pre)malo informacij o razlikah med potmi. Tudi sam sem se neizmerno bolje počutil na Gradiški turi, ki je označena s PP3/4 in lepo varovana kot pa npr. na poti na Koroško Rinko PP2/3, kjer so tehnično zahtevni deli sicer varovani, izpostavljen in gruščevnat vmesni del poti pa nima nobenih varoval in je dodatno zoperen pri spustu. Nekje vmes po zavarovanosti je Turski žleb, kjer je bol kot plezalni del, zoprni izstop čez strmo melišče.
Ker se mi zdi ta debata zanimiva in koristna in se bo verjetno še nadaljevala bi moderatorja foruma (predvidevam da obstaja ) pozval, da prestavi zadnje poste v samostojno temo. | |
|
|
|
Jure87
30.9.2011 | Men gre pa na živce ker imate nekateri s strahom pred višino toliko za povedati o nevarnosti teh in onih poti, o slabem varovanju ... in s tem odvračate ljudi, ki to berejo od hribov.
Za celotno visokogorje velja, da je potrebna pazljivost in kondicija tako, da je blebetanje o izpostavljenosti, krušlivosti povsem brezvezno.
Kdor ima rad hribe, naj se ne ozira na te komentarje, v lepem vremenu naj zgodaj krene na pot in srečno!
KDOR PA NA POTI UVIDI, DA JE PRED NJIM PREVEČ "STRAŠEN" ALI NAPOREN DEL POTI, IMA ČISTO VSE MOŽNOSTI DA NA LICU MESTA OBRNE IN SE VARNO VRNE V DOLINO!!! | |
|
|
|
ljubitelj gora
30.9.2011 | Mislim, da tole vse pove ˝zelo zahtevna označena pot˝ na vzpon se je potrebno prej pripravit, vsekakor ni lahka tura. | |
|
|
|
urbancek
1.10.2011 | Jure87: bravo! | |
|
|
|
drava
3.10.2011 | 3.10
Pot je lepa, zahtevna, a za dobrega planinca prijetna izkušnja.Ko sva se vračala sva na poti srečala dve družini, otroci so bili stari tam okrog 10-15 let - slabo opremljeni. Vsi so bili brez planinskih čevljev in čelad; prišli so nekje do polovice poti.Ura je bila tri popoldan.
Res neumno početje.
| |
|
|
|
mici5
3.10.2011 | S tem, ko ste povedali svoje mnenje, ste pomagali ostalim, ki bodo še brali tole stran, da se odločijo - ali pa tudi ne - za pot na Kočno. Vsekakor cenim premišljene komentarje in premišljene besede, ki povedo kar nekaj tudi o samem človeku-planincu, ki piše.
Dovolila si bom na temle mestu primerjati naše varovane vršace ( da ne omenjam Kočne ali poti na Babe z Jenkove planine in tistega edinega klina - ali sta morda celo dva- na grebenu ) s potjo na Stol - Trate/Johannsenruhe-plezalna pot. No, to pa je - zame -čisti užitek.Sicer na mnogih mestih navpično speljana pot je ODLIČNO varovana. Ne glede na to, kakšno je mnenje nekaterih o jeklenicah, skobah, klinih in višku le teh....Človek se prime, nasloni, vpne... Tudi nekaj skrotja na poti proti izstopu iz stene ne dela nobenega problema. Ampak to je moje subjektivno mnenje.
Pot sva prehodila tale vikend. Brez kakršnegakoli problema! Moje mnenje za plezalno pot na Stol: par exellence (kot je na tej strani to za Kočno že napisal garmond). Plezalna pot na Stol:spoštovanje planinca-človeka s strani lokalnega PD.
In to je vse, kar osebno pričakujem od naše planinske zveze in društev. Spoštovanje VSEH planincev!!! ( Lokalci so itak vedno spoštovani in gor-vzeti, "tadobri" pa tudi poznate že vse finte in izraze. Nekaj pa nas je tudi ostalih, ki si želimo osvojiti vršace, uživati in seveda - preživeti. Pa naj mi bo oproščena tale predrznost.)
Veljalo bi razmisliti tudi o tem, kaj pomenijo oznake "PLANINSKA POT" in kdo pravzaprav je planinec:
Je to tisti, ki v petih urah pride na Kočno in v dolino in vmes pogleduje na uro?Ali je to tisti, ki nepotrpežljivo in vsevedno nakuri nekoga, ki pač pove neko mnenje, ki je drugačno od njegovega. Ali je to ljubitelj gora, ki plačuje članarino PD in prespi v Češki koči?
| |
|
|
|
jankov
3.10.2011 | danes sem bil na Kočni po Kremžarjevi poti. Pot se mi ni zdela težka. Po mojem mnenju na tej poti ni potrebo imeti samovarovalnega paketa. Me pa zanima koliko je pohodnikov v nedeljah ker imam spet namen iti na Kočno in nato naprej na Grintavec. Kakšna je naprej pot na Grintavec? | |
|
|
|
jankov
3.10.2011 | danes sem bil na Kočni po Kremžarjevi poti. Pot se mi ni zdela težka. Po mojem mnenju na tej poti ni potrebo imeti samovarovalnega paketa. Me pa zanima koliko je pohodnikov v nedeljah ker imam spet namen iti na Kočno in nato naprej na Grintavec. Kakšna je naprej pot na Grintavec? | |
|
|
|
keber1
3.10.2011 | Ravno letos sem v razmaku dveh dni obiskal tako plezalno pot na Stol kot Kremžarjevo pot na Kočno. Ker imam strah pred višino, sem na oboje čakal kar nekaj let, preden sem se lotil. Si upam trditi, da je Kremžarjeva pot na Kočno vsekakor lažja od poti na Stol, čeprav ni toliko zavarovana. Sploh pot na Stol ima ponekod poleg izklesanih tudi betonirane stope, kar se mi zdi že pretirano, a ji vseeno na najtežjem in najbolj nevarnem detajlu manjkajo varovala.
Kar hočem povedati, treba je biti pripravljen tudi na težje poti, pričakovati, da bodo vse poti enako opremljene in zavarovane kot tiste najbolj obiskane, kot so poti po Triglavu ter Stol, se mi zdi nerealno, celo utopično. Nekatere poti je treba tudi dorasti, ene so lažje, druge so pač težje. Ko naberemo izkušnje z lažjih, gremo na težje.
Naj ne pričakujemo samo, da planinska zveza in društva spoštujejo vse planince. Naj tudi vsi planinci spoštujejo gore. | |
|
|
|
ljubitelj gora
3.10.2011 | @jankov
Težko, karkoli dobrega napišem a se bom potrudil, pot, ki sem jo opravil letos, najprej na obe Kočni ter spust in vzpon na Grinovec ter sestop proti Češki koči, ker je bilo prevroče. Pot je dobro označena, dobro zavarovana in ne predstavlja večjih težav, kot vsaka taka pot je potrebno bit previden pri hoji, še vsaka tako malo zahtevna pot je lahko usodna in je potrebno pri vsaki turi se dobro pripravit ter z vsakim korakom previdno stopat proti cilju. Tik pod vrhom Grintovca je nekaj skob, moje mnenje na splošno o zavarovanosti KSA je več, kot dobra, jeklenic je vsepovsod dovolj. | |
|
|
|
Keko
3.10.2011 | keber1 se podpišem pod tvoj komentar. Tudi s komentarjem mici5 se delno strinjam. Iz tvojega razmišljanja je pač razvidno, da si zelo previdna in da ljubiš zelo varovane planinske poti, vendar teh v gorah ni ravno zelo veliko, tudi v Avstrijskih gorah ne , razen navitih ferat, ki so pa poglavje zase. Glede pomena oznake "PLANINSKA POT" si pa jaz predstavljam pot, ki poteka preko gora in sama po sebi nič ne pove, dokler ji ne dodaš lahka, zahtevna, zelo zahtevna, ekstremno zahtevna, itd... Tudi pod besedo planinec si predstavljam nekoga, ki se giblje v gorskem svetu, ne glede na to ali hodi počasi in uživa, ali hiti in lovi svoj lastni rep. Ljudje smo si pač različni in vsak uživa na svojsten način.
Na koncu ti Mici vseeno želim, da nekoč premagaš Kopinškovo pot na Kočno in videla boš, da bo užitek veliko večji, kot ko si prilezla na Stol. | |
|
|
|
Keko
3.10.2011 | Se mi je zatipkalo. Mislil sem Kremžarjevo pot na Kočno in ne Kopinškovo, ki pelje na Ojstrico. | |
|
|
|
planika1
4.10.2011 | mici5, kako bi ti zame napisala vodnik te poti? A vidiš v čem je stvar? Nismo vsi enaki in nimamo vsi enakih meril, zato je nemogoče napisat tako, da bo prav za vse. Meni je ta pot najljubša, pa če sto krat rečeš da ni. Medve sva različni in zato niso krivi pisci vodnikov....niti ti niti jaz. Čestitam, da si se obrnila, mogoče se bom jaz kje kjer bo tebi zelo ljubo...in to zopet ne pomeni da je katera "slabša" od druge... naša merila, zmogljivosti, tudi počutje, vreme...vse vpliva. SPLOH PA A MI KDO POVE, KAKO SMO HODILI TAKRAT, KO ŠE NI BILO VSE TE PISARIJE, DEBAT, NASVETOV..?? Neobremenjeni, pa smo se tudi kdaj obrnili. Smisel je pomemben, pa verjetno topet kakor za koga...lp vsem | |
|
|
|
VanSims
4.10.2011 | Če smem še svoj lonček pristaviti:
Tujina:
Poti, ki imajo končnico -klettersteig(v germanskem svetu) oz. predikat Via Ferrata(v romanskem) so dobro zavarovane in le izjemoma z mesti kjer je treba kaj lažjega prosto poplezati.
Ostale zahtevne(vključujoč zelo- in izjemno-) poti imajo samo končnico -steig(oz. v Italiji Sentiero Atrezzato ali pa celo Sentiero Alpinistico). To pa so take kot večina t.i. zahtevnih in zelo zahtevnih poti pri nas. Torej zajle na ključnih mestih ali pa niti teh ne.
Vse ostale navadne hodačine imajo končnico -weg(Sentiero).
Pri nas pa se Zavarovana plezalna pot imenuje kar vsepovprek od res pravih ferat(ki jih je pri nas malo) pa do poti, ki imajo le par zajl na ključnih mestih. Res, da se je treba pred vsako potjo pripraviti, pozanimati treba imeti izkušnje, opremo,... ampak mislim, da neustrezna zavajajoča klasifikacija in pomankljiva zavarovanost nekaterih poti povzroči pri nas marsikatero nesrečo. | |
|
|
|
|
|
