Gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu Hrušica in cesti naprej sledimo v smeri Kranjske Gore. Le malo pred vasjo Dovje pa se z glavne ceste v levo odcepi cesta, ki pelje v Mojstrano (Vrata, Kot in Krmo). Cesti naprej sledimo v smeri doline Vrata in se po njej peljemo le nekoliko naprej od oznake ceste 10km. Tu se z desne strani odcepi kolovoz. Na levi strani kolovoza na travi pa je postavljen razmeroma velik možic. V bližini kolovoza parkiramo na enem od več manjših parkirišč. |
Usmerimo se na kolovoz, ki pelje v gozd in nato mimo manjše hiše, kjer nadaljujemo rahlo v levo na peš pot. Skozi gozd se vzpenjamo rahlo v levo proti Rdečem potoku. Malo pred potokom se desno odcepi pot čez Brinje (postavljen možic, na drevesu pa je vklesan nekakšen obraz in črka L). Pot nas nato pripelje do struge potoka. Tu gre pot po desni strani (levi breg) navzgor nato pa kmalu preči potok na levo stran. Pot se vzpenja po dolinici vse dokler nam poti ne zapre manjša stena, kjer ponavadi naletimo tudi na studenček. Pot gre od tu desno in se po naravnem prehodu strmo vzpne. Rahlo izpostavljeno ni zavarovano. Smo nad majhnim slapom (če je voda). Tu pridemo iz gozda in se vzpnemo čez nekaj melišč. Pot čez melišče pa ni udobna saj neurja in plazovi vsako leto pot uničijo. Pot kmalu zavije rahlo v desno in se za kratek čas vzpne po travnatem pobočju. Sledi ponovno vzpon ob meliščih in kmalu pridemo do bivaka na Jezerih, ki ga bomo opazili na naši levi. Tu lahko prespimo ali pa le vedrimo v primeru nevihte. Tu se svet zravna. Pogled na Triglav pa je od tu zelo lep.
Pot od bivaka naprej počasi izginja vendar ji še lahko sledimo. Nadaljujemo rahlo v desno proti sedlu med Dovškim Križem in Šplevto. Na sedlu se usmerimo levo na melišče s katerega se nato po krajšem vzponu usmerimo desno in prečimo strmo skalnato pobočje. Ko pridemo na travnata pobočja se usmerimo levo navzgor. Na tem delu poti bomo opazili več slabše shojenih stezic, ki pa so vse označene z možici. V suhem je najbolje izbrati najbolj desno, ki se vzpenja po travnatem pobočju. Na koncu stezica zavije v levo proti grapi. Vzpnemo se čez kratko ne pretirano strmo grapo, nato pa na koncu grape zavijemo ostro v desno. Če bi na koncu grape nadaljevali naravnost bi prišli samo na predvrh Dovškega Križa. Ko zavijemo ostro desno nas steza pripelje na strma vzhodna pobočja predvrha. Prečimo pobočja proti severu in sledi najzahtevnejše mesto. Po strmem pobočju se spustimo v ozko škrbino. Spust je sicer zelo kratek, vendar je potrebna previdnost, ker je na skalah običajno precej peska. Iz škrbine se nato povzpnemo na drugo stran, nato pa nas možic usmeri levo na greben. Bolje shojena stezica gre tukaj naravnost, vendar če se želimo izogniti grušču v zadnjem delu poti je bolje, če se že tukaj povzpnemo na greben. Hoja po grebenu nato ni več težavna in kmalu dosežemo zelo razgleden vrh.
Vzpon na Dovški Križ je primeren za gornike katerim plezanje 1. stopnje ne povzroča nikakršnih težav.
Kljub temu, da do vrha vodi steza (pogosto slabo vidna) pa je orientacija še vedno težavna. |
