Planina Podvežak - Ojstrica (čez Malo Ojstrico)

Najprej se zapeljemo v Luče, nato pa z vožnjo nadaljujemo v dolino Podvolovjek (smer Kamnik in Kranjski Rak). Pri oznaki ceste med 11 in 11,5 km, bomo prišli do manjšega križišča, kjer se v desno odcepi cesta proti kmetu Planinšku ter planinam Podvežak, Ravne in Vodole (odcep je označen). Usmerimo se na to sprva še asfaltirano cesto, kateri v križiščih sledimo v smeri planine Podvežak. Po razmeroma dolgi in v zgornjem delu tudi slabši makadamski cesti bomo prišli do parkirišča pod planino Podvežak (ob izhodišču so rampa in številne planinske table).
Iz Kamnika se peljemo proti prelazu Črnivec, a le do križišča, kjer se ostro v levo odcepi cesta proti Kranjskemu Raku (odcep je označen in se nahaja le 500 m pred omenjenim prelazom). V križišču pri Kranjskem Raku nadaljujemo naravnost po glavni cesti, ki se začne spuščati v dolino Podvolovjek. V omenjeni dolini bomo le 100 m za barom Gams prišli do križišča, kjer se v levo odcepi cesta proti kmetu Planinšku ter planinam Podvežak, Ravne in Vodole (odcep je označen). Naprej sledi zgornjemu opisu.

S parkirišča se usmerimo na peš pot (ali cesto) v smeri planine Podvežak. Tako cesta, kot tudi peš pot, ki med vzponom preči gozdno cesto, nas v 15 minutah zmernega vzpona pripeljeta do pastirske koče na planini Podvežak, s katere se nam odpre lep razgled proti Rogatcu in Lepenatki.
S planine nadaljujemo po markirani, a sprva slabše vidni poti, ki gre kmalu v gozd. Pot skozi gozd se nekoliko strmeje vzpne, nato pa preide v manjšo neporaščeno dolinico, nad katero se povsem položi. Sledi nekajminutno prečenje pobočij pod stranskim grebenom deske, nato pa nas pot pripelje na manj opazno razpotje, kjer se v levo odcepi neoznačena pot, ki vodi proti Deski in Vodotočnemu jezeru. Nadaljujemo naravnost po markirani poti, ki se spusti v prijetno travnato ravnico, nato pa zavije nekoliko proti desni in se vzpne skozi pas rušja. Na vrhu vzpona se nam z desne priključi pot s planine Vodole, mi pa nadaljujemo levo, prečimo pašno ograjo in po nekaj nadaljnjih korakih pridemo do Inkretovega studenca, ki se nahaja le nekaj metrov s poti.
Sledi le še rahel vzpon, nato pa se pot ponovno položi in nas pripelje pod razmeroma strma in v snegu za plaz nevarna pobočja Tolstega vrha. Nekoliko naprej nas prijetna pot pripelje do označenega razpotja, kjer nadaljujemo rahlo levo v smeri Korošice (rahlo desno kapela na Molički peči (planini)). Pot naprej še nekaj časa preči pobočja pod Tolstim vrhom, nato pa preide na planotast svet Dleskovške planote, ki je prepreden s številnimi brezni in jamami. Pot, ki se nadaljuje z nekaj krajšimi vzponi in spusti pa nas nato hitro pripelje do razpotja, kjer se nam z desne strani priključi pot iz Robanovega kota in planine Ravne.
Nadaljujemo v smeri Korošice po poti, ki se prečno vzpne na sedlo med manj znanim Koroškim vrhom na levi in Malo Ojstrico na desni.
S Sedelca (1900 m) nadaljujemo desno po Kocbekovi poti v smeri Ojstrice in Male Ojstrice (naravnost navzdol Kocbekov dom na Korošici). S sedelca se pot najprej rahlo spusti čez prijetno travnato pobočje, nato pa zavije desno, kjer se začne prečno vzpenjati proti vzhodu. Po krajšem vzponu nas pot pripelje na greben Male Ojstrice (tu se nam z desne priključi pot z Moličke planine), kjer le ta zavije ostro v levo in se naprej vzpenja ob zelo razglednem grebenu. Pot, ki se naprej vzpenja po levi strani grebena, nas v nekaj nadaljnjih minutah hoje pripelje pod neizrazit vrh Male Ojstrice, katerega prepoznamo po miniaturnem Aljaževem stolpu (vzpon na Malo Ojstrico je le minuto s poti). Markirana pot omenjeni vrh obide po levi strani in nas le malo naprej ponovno pripelje na greben, kjer prečimo strma in za zdrs nevarna pobočja. Naprej se pot grebenu umakne v levo, preči kratko zelo strmo pobočje, nato pa se izteče na prijetnih travnatih pobočjih. Po nekaj minutah prijetne hoje, stopimo v kratek krušljiv, a ne preveč strm del poti. Naprej se pot ponovno položi, preči še eno travnato pobočje, nato pa nas v zmernem vzponu, ki poteka čez vse bolj kamnito pobočje pripelje pod vršno pobočje Ojstrice. Pot naprej se prične strmo vzpenjati po razčlenjenem skalovju in se začne obračati vse bolj v levo. Naprej se pot rahlo položi, preči zelo strma pobočja, nato pa se s pomočjo klinov ponovno prične strmo vzpenjati. Pot, ki nam nudi številne (predvsem) naravne oprimke, pa nas kmalu pripelje pod predvrh, s katerega sledi razmeroma težaven spust v škrbino med obema vrhovoma. S škrbine sledi še kratek strm vzpon po krušljivem pobočju in vse bolj razgledna pot nas hitro pripelje na vrh Ojstrice.
Planina Podvežak - Sedelce 2:00, Sedelce - Ojstrica 1:30.