Nevejski preval - Visoki Kanin (Via ferrata Divisione Julia)

Iz Kranjske Gore se čez mejni prehod Rateče zapeljemo do Trbiža / Tarvisio. V Trbižu nadaljujemo levo v smeri Bovca in cesti sledimo do križišča v bližini Rabeljskega jezera. Tu nadaljujemo desno v smeri Nevejskega prevala / Sella Nevea. Tej cesti, ki se po večini vzpenja sledimo do velikega parkirišča pri spodnji postaji žičnice, ki pelje do koče Gilberti.
Iz Bovca se zapeljemo do mejnega prehoda Predel, s katerega se spustimo na italijansko stran. Le malo za Rabeljskim jezerom pa pridemo do križišča, kjer nadaljujemo levo v smeri Nevejskega prevala / Sella Nevea. Naprej sledi zgornjemu opisu.

Na koncu parkirišča opazimo tablo za planinski dom Gilberti, ki nas usmeri na spodnji del smučarske proge. Ko stopimo na progo nadaljujemo levo in po krajšem vzponu stopimo na transportno reševalno cesto, ki se vzpenja po progi navzgor. Z razmeroma strme in za promet zaprte ceste se nam iz koraka v korak odpirajo novi razgledi, ki pa so najlepši na bližnjo Belo peč in na Montaževo skupino gora. Cesta se višje povsem približa pečinam Bele peči in nas za tem pripelje do zgornje postaje žičnice pri koči Gilberti.
Od koče se rahlo spustimo (smer zahod) v manjšo dolinico, kjer je razpotje poti. Nadaljujemo desno v smeri S.Grubia po poti, ki poteka med glavnim kaninskim grebenom na levi in Belo pečjo na desni. Pot naprej se sprva zložno vzpenja po dolini, nato pa se začne strmeje vzpenjati in nas po nekaj minutah vzpona pripelje do stare vojaške utrdbe na sedlu Bela peč. Za utrdbo nadaljujemo rahlo levo v smeri "bivacco" (desno Bela peč 30 minut zelo zahtevna pot) po stari vojaški mulatjeri, ki pa je že dodobra uničena. Pot, ki se rahlo spušča in nato spet vzpenja poteka po mestoma strmih pobočjih, ki so ponekod rahlo prepadna in izpostavljena padajočemu kamenju. Ker pa je pot dovolj široka v kopnem ne povzroča težav. Pot nas nato kmalu pripelje na razpotje, kjer zapustimo vojaško mulatjero in se usmerimo levo navzgor za oznakami “Chiacciaio del Canin, M.C.”.
V nadaljevanju se vzpenjamo po nekoliko slabše uhojeni stezi večinoma po meliščih navzgor. Pot, ki je označena z rdečimi pikami in možici poteka rahlo v levo in nas kmalu pripelje do prvega večjega snežišča. Nadaljujemo po snežišču navzgor, v zgornjem delu pa zavijemo v desno ter zapustimo snežišče. Po krajšem prečenju proti zahodu pridemo do ledenika po katerem se nato vzpnemo v smeri Findeneggovega ozebnika. Pri izteku ozebnika bomo na desni strani opazili začetek plezalne poti.
Plezalna pot se v začetku strmo vzpne ob jeklenici navzgor, v pomoč pa nam je tudi nekaj klinov. V nadaljevanju postane pot za krajši čas nekoliko manj strma in nas vodi ob jeklenici po rahlo gruščnatem pobočju. Pot nato zavije v desno in se navpično vzpne s pomočjo klinov in številnih skob. Po navpičnem delu zavije pot v levo in se še nekajkrat zelo strmo vzpne ob jeklenici. Na nekaj mestih nam je v pomoč tudi nekaj klinov in skob. Takšna pot nas nato kmalu pripelje na mejni greben kjer se priključimo poti, ki poteka po slovenski strani grebena. Na razpotju nadaljujemo desno in po krajšem vzponu po grebenu kmalu dosežemo vrh.
Sestopimo lahko po poti vzpona ali pa po nekoliko lažji poti, ki vodi po slovenski strani mimo sedla Prevala.