Gozd Martuljek - Rigljica (normalni pristop)

Dostop do izhodišča:
Iz Mojstrane se peljemo proti Kranjski Gori ali obratno, a le do vasi Gozd-Martuljek, kjer parkiramo na parkirišču v bližini mostu čez reko Savo Dolinko (parkirišče se nahaja za mostom, oziroma pred, če prihajamo iz Kranjske Gore).

Opis poti:
Iz GM se usmerimo proti Kurjemu vrhu. V krnici pod Rigljico se pri balvanu na katerem je oznaka PP usmerimo levo po melišču na greben med Kurjim vrhom in Rigljico. Hoja po grušču utegne biti zelo naporna zato se raje držimo desne strani, po kateri poteka lep pas rušja. Brez večjih problemov dosežemo greben, od tam pa nam sicer redki možici nakazujejo nadaljnjo pot. Komaj opazna stezica se vije po pobočjih nad Pišenco, včasih pa steza pogleda tudi v severna ostenja. Stezica po kateri se bližamo vršni zgradbi nas kmalu pripelje v škrbino, kjer je lagodnega pohajanja konec.
Prva stena je visoka približno 100 m. Preplezamo jo naravnost, oz. rahlo proti desni po razvidni razčlembi (lahko-I. stopnja), na uravnavi prečimo desno okoli 30 m in zagrizemo v drugo steno. Ta smer se tudi drži bolj desne, orientir nam je lahko trebušasta skala, okoli katere poteka smer. Nadaljujemo po grapi, kjer višje na korenini borovca naletimo na sidrišče za spust, ko se bomo vračali. Od korenine se povzpnemo rahlo levo in v prijetnem poplezavanju (II. stopnja) dosežemo greben predvrha. Po grebenu se usmerimo proti levi do sidrišča za spust. Od tam se spustimo v podrto grapo približno 15 m. Pred nami se strmo vzpenja zadnja pregrada, ki pa je detajl ture. 20 metrov zajede je potrebno preplezati, preden se lahko vpnemo na udobni polički v sidrišče. Najtežji del je možno obvoziti po desni. Po izredno izpostavljeni polici in okoli roba po nagnjenih ploščah na vršno skrotje (II. stopnja). Ker pa smo načelni sedaj stojimo na polici, pred nami pa še ena stena, ki jo preplezamo poševno proti desni do ogromne skale, kjer je sidrišče za spust. Sedaj imamo dve možnosti: prva je po desni okoli roba in preko skalne stopnje v vršno skrotje. Druga možnost pa je za pogumne: od skale kjer stojimo se proti vrhu pne izrazita zajeda/kamin. Le-ta je v levem boku popolnoma podrta zato je potrebno plezati desno po razu. Izpostavljenost je veličastna, skala krušljiva. Razčlemba se izteče prav na vrh skrotja. Stojimo na predvrhu Rigljice, za pristop na vrh, kjer je vpisna skrinjica se je potrebno spustiti do podrtega raza, ki ga obplezamo po desni. Glavnih težav je konec, do vrha nas čaka še raztežaj skrotja.
Rigljica je po mnenju mnogih najtežji vzpon, ki je še lahko opisan v planinskih in gorniških vodnikih. Zaradi zajede doseže detajl dobro trojko. Detajl je "nabit". Svet je nepregleden in orientacija otežena. Povratek je po smeri vzpona. Sidrišča za spust so urejena in pomožne vrvice zamenjane. Tura je alpinistični vzpon III/II. stopnje po UIAA. Obvezno je spremstvo izkušenega gornika, po možnosti alpinista.
Oprema je na tej turi samoumevna.

V razmislek: turo je možno povezati tudi z bližnjo Rušico.
Z Rigljice se spustimo nazaj do primernega mesta, kjer se usmerimo proti velikim balvanom. Mimo balvanov do rezi Rušice in po njej preko plošče na vrh. Težave ne presegajo II. stopnje. Tura je izredno divja in jo močno priporočam. Za sestop z vrha Rušice se vrnemo po isti poti. Čez zadnje mesto se spustimo po vrvi-urejen spust.

Ob poti: Ingotova koča na planini Jesenje (930m), Bivak pod Špikom (1424m), Kurji vrh (1762m), Rušica (2096m)

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti