S parkirišča se usmerimo na levo slabšo cesto v smeri zavetišča pod Špičkom in planine Bala (desno Bavški Grintavec) ter ji sledimo slabih 5 minut do mesta, kjer nas markacije usmerijo levo na sprva široko peš pot. Pot se kmalu zoži in nas pripelje do manjšega razpotja, kjer nas markacije usmerijo ostro desno, na postopoma vse bolj strmo stezico. Pot se kmalu položi in nas pripelje do opuščene vasice Logje (le nekaj metrov s poti je pitna voda).
Od vasice Logje nadaljujemo po markirani stezi, ki se nadaljuje čez zložno travnato pobočje. Naprej se pot nekoliko strmeje vzpne in preide na deloma kamniti svet (melišča preraščena z visoko travo). Pot se nato ponovno položi in preide v strnjen gozd, kjer se nato nadaljuje vse do opuščene planine Bala.
S planine še naprej nadaljujemo po markirani poti, ki nas nato skozi pas gozda pripelje do zadnjega studenčka ob poti. Le nekaj 10 m za studenčkom opazimo lovsko kočo Bala, mi pa med koritom z vodo in lovsko kočo, na levi strani poiščemo lepo vidno stezico, ki vodi na Briceljk (na začetku poti opazimo na drevesu obledel napis Briceljk). Čeprav bomo na začetku opazili nekaj obledelih markacij (redke so tudi višje) pa pot naprej ni markirana.
Od lovske koče pot preide v strnjen gozd in se z izjemo začetnega zložnega dela, kar strmo vzpenja. Pot višje zavije nekoliko v levo in preide iz gozda na strma in z visoko travo porasla pobočja, čez katera se vzpenjamo po občasno slabše vidni stezici. Zelo strma in predvsem v mokrem za zdrs nevarna pot, višje še nekajkrat preči kratek pas gozda nato pa se rahlo položi in preide v dolinico Med vrhovi (dolina zahodno od Stadorja (2015 m). Višje visoke trave postopoma zamenja kamenje, pot pa se na manjšem neizrazitem prevalu obrne precej v levo in preide na melišče, kjer se steza za krajši čas povsem izgubi. Čez melišče nadaljujemo proti zatrepu doline, nato pa nam pot zaustavi kratek skok, čez katerega se povzpnemo po razčlenjenem skalovju. Skok se konča s kratko izpostavljeno prečnico, nato pa pot preide na strma travnata pobočja, kjer zavije še nekoliko bolj v levo. Pot naprej nas vodi po neizraziti dolinici, po kateri se v nekaj minutah povzpnemo do strmega žleba, ki je dolgo v poletje prekrit s snegom. Običajno je sredi poletja že možen prehod ob krajni poči, kjer se po razčlenjenem skalovju vzpnemo na vrh žleba (zaradi precejšnje strmine je v žlebu velika nevarnost padajočega kamenja). Na vrhu žleba nadaljujemo desno in nato po nekaj minutah nadaljnje hoje stopimo na najvišji vrh Loške stene. |
