V soboto sem izkoristil lep dan in se odpravil iz Okrešlja na Mrzlo goro čez Hudi prask. Do trikotnega melišča sem prišel kar hitro, bolj za nosom kot pa po sledeh predhodnikov. Pri spominski plošči maturantu, skoraj sokrajanu, sem kolebal med levim in desnim, na koncu sem se odločil za desni vstop. Uf, ni mi bil kar tako! Po "premaganem" skoku sem se hitro vzpenjal po grapi, prišel skoraj do vrha in zavil desno proti požaganemu ruševju. Na poti do naslednje grape je bil tu in tam kak možic, tud od le-te naprej nisem imel posebnih problemov z orientacijo. Ko pa sem prišel do štirioglatega stolpa, kjer se na drugi strani že pokaže vrh Mrzle gore, pa je pot postala napeta. Kar nekaj časa bluzil med ruševjem do stolpa z možicem, se spustil po strmem krušljivem skrotju malo dol, pa spet gor... Krušljivo, strmo, neugodno. No, na koncu sem prišel do trav, po njih na rušnati vrh in pod njim ugledal Latvico. Jupi ! Po spustu sem bil kmalu na toplem, sončnem vrhu Mrzle gore. Urica na vrhu je hitro minila, izmenjal sem par besed z drugimi obiskovalci, nahranil kavke in se odpravil proti Okrešlju. Po tej poti je res uživaško poplezovati tudi dol, ko imaš dovolj kilometrine. Na sončnih travah pred spustom v Mrzli dol sem se še malo posončil, takih priložnosti letos verjetno ne bo prav veliko, potem pa v spust v senco, na joto in kavo na Okrešelj in proti avtu.
V megli ali slabem vremenu pa toplo odsvetujem prvič tu gor, tisti del pred Latvico je res zahteven !
lp, Rok