Dovška Baba

Danes je Dovška Baba žarela v soncu. Med pohodniki tudi kolesar in jadralna padalca. Žal pa je snega premalo za smučarijo. Šel sem z Dovjega preko Goreljš do Dovške Rožce in na vrh. Pot skozi gozd je močno posuta z listjem, sneg pa se deloma prične malo pod planino.

Zapadel je prvi sneg, zato takoj v hribe v zahvalo snežnim bogovom za skromno pošiljko belega pršiča. Na Dovški Babi je za prave smukaške užitke še preskromna odeja, zato pa dan ni prav nič skoparil s fantastičnimi razgledi.

Na povezavi še kratek video povzetek dneva

https://www.youtube.com/watch?v=XnMnpk2nfG8

Danes na Babo z Dovjega. Do priključka na cesto z Dovjega je hoja lahka, na markirani poti na planino snega vedno več, proti vrhu pa sem uporabil krplje. Vreme sončno, veter pa je prenašal novi sneg, tako da je bila hoja kar težavna.

8.6. Hruščanski vrh, Dovška Baba, sedlo Rožca...Potke so okrašene s cvetjem, veliko je encijana. So pa povsod novi el. pastirji, tresejo. Stare žice pa se prepletajo po travi. Spust iz Hruščanskega vrha na sedlo Rožca je kot ograjena meja. Stari in novi stebrički in žice el. pastirja, vmes pa pot.. Včasih zelo prijeten sestop do sedla..Pobočje nad Mokotovo bajto je polno cvetočega regrata. Na Hruš. planini se že pase živina.

https://jelenkamenmajdag.blogspot.com/2019/06/gori-doli-vrhovi-in-planine.html

Končno sončni dnevi in odpravila sva se Dovško Babo. Cesta iz Dovjega do planine Ravne in dalje do zapornice je sicer še prevozna toda močno poškodovana in na nekaterih mestih komaj prevozna, saj je voda dobesedno odnesla dele ceste. Parkirala sva pri razcepu ceste za Plavški Rovt in se po cesti povzpela do sedelca in nato skozi gozd do planine Dovška Rožca, kjer so prve zaplate snega, ki je bil pomrzjen z nekaj pršiča. Na vrh so nekateri šli brez zimske opreme, midva pa sva uporabila dereze in cepina. Več na: https://www.gore-ljudje.net/novosti/150696/

Prvotni načrt, da greva na Ratitovec, sva tik pred odhodom spremenila in se odločila za Dovško Babo. Fotografije pa povejo, da je bila odločitev več kot prava.

Prosim za informacijo ali je cesta do Planine Ravne prevozna in ali kaj ledu.

Cesta je normalno prevozna, le na dveh koncih so večje luknje od jesenskega dežja.

hvala

Prosim za informacijo kakšna je pot do vrha. Je še sneg oz ali so dovolj male derezice?

Bila prejsno soboto.Ni potrebno niti stopiti na sneg, tako da se malih derezic ne rabi.

Beri pod Koprivnjak od včeraj

Veliko narcis je trenutno tudi na Dovški Babi. Pa še takšne gneče ni, kot na sosednji Golici:

https://bojanambrozic.com/2020/05/24/dovska-baba-s-kolesom/

Prav zares, narcis sicer ni toliko kot na Golici, je pa veliko drugih rož.
Za piko na i še povratek po direktni na Erjavčev rovt.

Vpisna knjiga na vrhu je zapolnjena. lp

Dovška Baba in Hruščanski vrh, približana od Špara. In greben Belščice proti Vajnežu, tudi približano od Špara.

Včeraj (sreda, 14. oktobra) po cesti s smučmi na Dovško Babo in nazaj. Napovedan sončen dan je bil enkratna priložnost. Parkiral sem na odcepu (ovinku), kakih 1200 visoko, pet minut peš pred rampo. Gor grede sem enkrat snel smuči, sicer se je po cesti dalo vzpenjati brez problemov. Nad Dovško Rožco je bila do vrha smučina. Razgledi so bili celo pot nepozabni, še posebej na vrhu.

Snega pri ograji od planine je bilo kakšnih 25 do 30 cm, višje v sončnih legah morda celo kakšen centimeter manj. Na strmejših pobočjih proti Hruškem vrhu so se kljub relativno tanki snežni odeji sprožili talni plazovi. Sneg na travnatih pobočjih v bližini vrha je bila rahlo skorjast, nižje doli do planine Dovška Rožca pa južen. Celo nekoliko podoben spomladanskemu srencu, mehak a smučljiv in se ni preveč udiral. Po gozdnati cesti, ponekod zasuti z listjem pa seveda rodeo od leve proti desni. Škripajoči zvoki so me nekaj sto metrov pred avtom prepričali, da sem se smuči usmilil in sem šel do konca peš.

Srečal sem kakšnih deset srečnežev ki so se najbrž imeli prav tako lepo v tem bleščečem dnevu. Glede na vremensko in vse druge napovedi naslednje take priložnosti v gorah nad Mojstrano nekateri najbrž ne bomo deležni tako kmalu.

Privoščim, a malo tudi zavidam. Sem upala na take užitke med vikendom, a bo treba najti neke, četudi drugačne, znotraj regije.

P. Plezalček, če se samo spomnim ekskurzov nad Gardolskim potokom in okrog Kajerta, se prav nič ne bojim, da ti in tebi podobni kaveljci ne bi našli kakšnega prehoda ali skrite potke, ki bo ob pridihu divjine nudil tudi lepe poglede in veselje.

Dejstvo, da je naša domovina začasno nekoliko zožena za radovednega duha pač ne more biti resna ovira.

Dovška Baba ni bila včeraj ravno obsijana s soncem, čeprav je zjutraj sprva še kazalo tako. Pogledi po okolici so bili kasneje okrnjeni, a so vseeno dali slutiti, da bi se jo splačalo v zimski preobleki še enkrat obiskati. To vedo premnogi smučarji, ki so se nanjo včeraj povzpeli kar večkrat, enkrat ni bilo dovolj. Meni tudi ne, saj me je včerajšnji prvi sneženi obisk te gore močno navdušil, tako da se po njene razglede v kratkem spet vrneva.