Ta tura mi je že nekaj časa zorela v glavi. Včeraj pa je bil dan kot nalašč zanjo in tudi prijatelja sta bila takoj za stvar. Tako smo ob 8h parkirali v senčni Solčavi in se odpravili na omenjeno turo. Prvi sončni žarki so nas ujeli šele malo nad Solčavsko tiso. Do Hude zijalke smo se že tako že dobro ogreli. Nadaljevanje na Hudo peč je bilo eno samo uživanje, sploh prečenje grebena
. Z Hude peči smo se spustili na panoramsko cesto in po njej do kmetije Zg. Ošovnik. Sledil je kar naporen vzpon, sploh če človek malo preveč pritisne na plin
, na Gladki vrh. To je vzhodni vrh Olševe. Hoja na vrh Olševe, Govco, je bila zaradi izredne vidljivosti nekaj posebnega. Vrh je bil zaradi čudovitega vremena res množično obiskan. Po kratkem predahu, smo nadaljevali na Obel kamen, zahodni vrh Olševe in si tam privoščili daljšo
pavzo. Sestop do Lipševih vrat je bil v zgornjem delu, kot ponavadi, pravi rodeo. Vendar smo med ogledovanjem vrat to že pozabili. Prijatelja sem povabil tudi na zelo lepo adrenalinsko
razgledno točko nad Malimi Lipševimi vrati. Upam, da ju zaradi tega ponoči ni tlačila mora
. Sledila je lahkotna hoja nazaj na slovenko stran, do Sv. Duha. Tam pa smo si pri Strevcu pogasili žejo in napolnili prazne mehe. Skok na Strevčevo peč nas je nagradil s posebej lepimi razgledi, tudi na precejšen del naše opravljene poti. Opazovali smo lahko, kako se v Logarski dolini poslavlja sonce. Res lepo. Sestop do gostišča Firšt nam je ob prijetnem pogovoru hitro minil. Pri Kitajcu v Logarski pa smo si bili vsi edini, da je bila tura izjemno lepa in tudi zelo naporna.