Slovenske planine v vseh letnih časih

Druga planina pa je bila Vodiška planina. Od izhodišča smo po dobrih dveh urah tam. Danes je bila večina poti zasnežena . Snega je veliko-tam nekje okrog 70 cm. Se pa danes ni prediralo in je bila hoja pravi užitek. Hodimo seveda po zasneženem gozdu ves čas. Naenkrat pa se znajdemo pri Partizanskem domu na Vodiški planini. Planini rečejo tudi Vodice in to ime srečujemo tudi na smerokazih.Dom je velik in poleti se pride sem tudi z vozilom.Planina je bila sončna-prelepo.

Planina Loka.

Že leto je mimo odkar sem tu predstavil zadnjo planino, ko sem jo obiskal.Malo sem res zanemaril to mojo rubliko. 23.05.2019 sem obiskal planino Goško ravan na Jelovici.Na Jelovici je kar 14. planin. Tu me dejansko čaka še veliko dela.S kolegom sva šla na pot od Krope prek Vodiške planine .Za pot od Vodiške planine do planine Goške ravni bomo porabili kar uro hoda. Gremo mimo dveh rovtov.Ažmanov rovt je dejansko počitniško naselje vikend hišic-takih in drugačnih. Na planini Goška ravan pa najdemo tudi lovski kočo in Planinski dom.Sama planina je dostopna tudi z avtom.Koča je odprta skoraj vsak dan v tednu razen torka.Planina je pašna.Bi pa rabil dober zemljevid Jelovice. Se bom pozanimal, če se sploh dobi.

Letos samostojno sploh ne obiskujem naših planin.Poslikam tiste mimo grem, ko sem na turah.V soboto na turi sem poslikal planina Za Skalo. Gre za precej odročno planino v Posočju. Na njo bomo prišli prek Vršiča in v vasi Soča zavili na levo in po ozki asfaltirani cesti do oznak za planino. Na oznaki piše, da bomo pri njej v dveh urah in pol. Gremo torej mimo nekih hišk, prek potočka. Most se je davno podrl.Preskočiti moramo bister potoček Vrsnico, kjer opazimo celo manjši slap in cevi od zajetja , ki so napeljane v dolino. Nato hodimo po stari lepo ohranjeni mulatjeri iz prve sv. vojne v številnih okljukah do planine.Lepo so še danes vidne številni oporni zidovi.Nekje kmalu na začetku celo neke ruševine nekega poslopja.Pred planino prispemo na nekakšno sedlo in spodaj zagledamo lepo obnovljene stavbe planine. Obnovil jih je TNP.Planina je dajala v minulih časih pašo za nekaj govedi, ker ni velika. Ne zasledim podatka kdaj je bila na njej paša opuščena.

Včerja smo šli mimo dveh planin nad Drežniškimi Ravnami.Treba pa so bo vzeti več časa in si jih pobliže ogledati.

Na sliki 3 je hlev na planini Zapleč.

Po dolgem času sem spet naletel pri turi na Jerebikovec na dve planini. To sta planini Spodnji in Zgornji Kozjek.Iz imena bi se dalo sklepati, da so tu včasih pasli koze.Planine lahko obiščemo pri poti na Jerebikovec iz Radovne. Nad Radovno je kar nekaj planin.Spodnji Kozjek je manjša planina .Na njej opazimo celo nek objek. Zgornja planina Kozjek pa je večja in kar obsežna travnata planina .Zgleda, da tu ne pasejo, temveč samo kosijo.Na planini sta dva stana v ruševinah.Večji je imel celo šterno, kamor se je stekala deževnica . V bližini je pa še nek objek , ki se še uporablja . Do planine se pride po gozdni cesti iz Radovne.

Minilo je kar nekaj časa, ko sem objavil mojo zadnjo planino. Malo sem nanje pozabil.Včeraj sem pri turi na Rogatec obiskal planino Zgornji Špeh. Kakšno ime !Ker sem na planine malo pozabil jo nisem niti dobro posnel.

Je pašna planina. Še zdaj je na paši goveja čreda.Pašni del planine je omejen z električnim pastirjem. Na gričku planine pa zagledamo velik križ z zvonom želje. Malo je od rok glavne poti za Rogatec,vendar se splača potruditi.Pozvoniš trikrat za tri želje. Zraven je lična kapelica . Seveda je zakljenjena, malo sem pa le poškilil v notranjost.Na nasprotnem gričku planine pa najdemo celo kapelico. Pod cesto, ki pelje naprej do sedla Kal je bila nekoč ogromna visokogorska kmetija z gospodarskim poslopjem vred. Žal zgleda , da je že lep čas zapuščena .Starih gospodarjev ni več,za mladino pa je ta hribovski kruh pretežak.

Kar leto dni bo od takrat,ko sem objavil zadnjo planino. Že dva meseca bo mimo odkar smo škofjeloški upokojenci osvojili Galetovec in smo šli prek Belske planine .Tako to zgleda.

Nazaj na to pokljuško cesto , ki pelje v Bohinj pa smo šli prek prelepe majhne planine Ilovec.Te planine nisem poznal. Me je pa prijetno presenetila . Dejansko je majhna .Na tej majhni planini pa se pase velika čreda govedi. Na njej je lušten stan.Pri njem je celo svinjak z neko čudno pasmo prašičev. Takih še nisem videl.Od daleč bi jih celo zamenjal za ovce.

Julija pa smo bili škofjeloški upokojenci na Montaževi visoki planoti in šli prek vseh treh planin v Sella Neveo.Najobsežnejša je osredna -planina Pekol.Na njo se zapeljemo po lepi sicer ovinkasti asfaltni cesti iz Sella Nevea. Na sami planini je obsežno parkirišče -zaenkrat še ni plačljivo.Če se bodo Italijani začeli zgledovati po nas, pa bo kmalu.Planina Pekol je najobsežnejša z velikimi hlevi za živino in ograjenimi lepimi pašniki. Živina pa je ponoči v hlevih.To je mlečna planina. Na koncu planine je velika mlekarna kamor zvozijo mleko in delajo odličen sir , ki se lahko kupi njihovi trgovinici.Polek je tudi velik gostinski objekt -do tja se lahko pripelje tudi z avtom.Sama planina je izhodišče za številne prelepe gorske ture od kralja Montaža naprej.Tod sem že neštetokrat bil in vse vrhove osvojil.Najlažji in najdostopnejši vrh je Špik Hude police. Prelepo je prečenje Špikov , ki se začne kmalu za Špikom Hude police.Šl ismo prek celotne planine Pekol, prek planine Larice in planine Cregnedul di Sopra. Na planini Larici je bila živina v hlevu. Na planini Cregnedul di Sopra pa živine ni bilo opaziti.Če hoče vse te planine bolj natančno predstavitijih moram enkrat sam prehoditi in poslikati.

Kak teden nazaj pa smo škofjelošk upokojenci obiskali Robanov kot. Treba je iti mimo Kamnika na prelaz Črnivec. V glavnem se peljemo proti Logarski dolini.Pred dolino zavijemo na levo v Robanov kot. Tu je izhodišče za številne gorske ture.Na koncu Kobanovega kota je prelepa Robanova planina z planšarijo.

Pa sem spet osvojil eno novo planino, ki jo do včeraj nisem poznal.To je malo znana in malo skrita pokljuška planina -Velika raven.Nobene oznake ne vodijo do nje .Treba je vedeti kje se sploh nahaja.Če povedo tam naprej od planine Zajavornik, ali tam spodaj v bližini Medvedove konte pa bo že malo bolj jasno. Treba pa je vdeti pravo gorsko cesto, ki nas bo pripeljala tik nad planino in se nad planino konča.Oznake za planino pa nobene -zdaj se pa znajdi od teh neštevilnih gozdnih poteh.No naša glavna vodnica pa jo je že kako leto nazaj poiskala in ni imela težav z iskanjem prave gozdne ceste . Planina je živa . Na njej pasejo. Planina je podolgovata , vsenaokoli obkrožena z gozdom in žično ograjo.Ni nekako ravninska -nekako grudičasta bi rekel-rahlo skalnata,vendar je travine dovolj.Na začetku planine le luštna mala lesena kočica, nekje na sredini pa še na eni skali atraktivna mala lovska opazovalnica.Tu vlada mir in ni hrupa kot na večini pokljuških planin.Sprehodili smo se ob robovih planine . Otroci so plezali na lovsko opazovalnico. Lepo smo se imeli.Na kislo mleko in na nakup odličnega sira pa smo nazaj grede zavili na planino Zajavornik.Tam pa je gneča, da komaj dobiš kislo mleko-stane 2.evra.Dve gospe prijazno postrežeta.Skuhata tudi kavico. Posodo pa pomiva nek najstnik.Kje je pa pastir pa ne vem.POlni lepih vtisov smo se nato napotili na glavno cesto na avtobus.

Tokrat sem pa šel pogledat malo znano planino Lepi potok v tržiškem koncu.Nahaja se nedaleč od Jelendola . S ceste , ki vodi naprej do planine Zgornja Dolga njive nas pri mostičku na levo ob majhni elektrani kar dolga makadamska cesta popelje na netipično planino.Trenutno je cesta zaprta zaradi popravil .Planina bolj malo spominja na klasične naše planine .To je v bistvu zapuščina grofa Borna , ki je te malo odročne konce uporabljal za lovske namene.Že prek mostu, kjer na levi strani stoji ta elektrarna je na desni lesena stavba , ki je verjetno nekoč služila Bornovim gozdarjem. Precej višje , kjer se dejansko ta dobra makadamska cesta v bistvu konča, je stala Bornova lovska koča , ki je sedaj seveda obnovljena in jo daje država v najem.Pod cesto teče bister gorski potok in ta voda je napeljana v to malo elektrarno.Kar naenkrat voda višje presahne in se spet višje pojavi-zanimivo.Po tej bivši Bornovi koči pa so višje tri male jasice na katerih stojijo , tri objekti , ki so dejansko novodobni vikendi in temu tudi služijo.Morda je bilo v bornovih časih več čistine in so dejansko služili za pašo.Dandanes zgleda , da tudi lovcem ni več zanimiva , ker se je lovska opazovalnica podrla .Pod njo se neki leseni ostanki, kot bi tu stala neka lesena koča. Grof Born je bil strasten lovec in je v tržiških koncih rad lovil.Je bil pa dober gospodar in je še danes vidna njegova zapuščina.

To sicer ni naša planina-Alpe del Lago -ima tudi slovensko ime -Jezerska planina-Je pri Belopaških ali Mangarstskih jezerih .Je prostorna ravna planina .Zgleda ,da so tu poleti tudi pasli. Na planini gospodarski objekti-vsaj tako zgleda -bližje nisem šel.

Planina je res v Italiji, a mi je možakar s konji ob jezeru povedal, da je precej zemlje tam ob jezerih v lasti Ratečanov. Če je še vedno tako pa ne vem

Na Planino Pekel z vzhodne strani. Z gozdne ceste, v območju Konavčevega žleba, po brezpotju navzgor. Naletiva na sledi stezice, ki naju v levo pripelje JV stran planine. Naravnost gre steza proti Planini Klek, ostro desno prideva na Planino Pekel. Na planini ni sledov stanov, krasita jo le dve manjši jezerci. O dogajanju na planini pričajo le kravjeki, živina pride sem s Planine Klek. Nadaljujeva na Planino Klek, kjer se vreme pokvari in prične snežiti.

Včeraj potep po Fužinarskih planinah.
Poti so v redu, snega ni nikjer več.
Slike:
https://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2023-06-13

Že nekaj časa nisem dal sem gor kako novo planino. Včeraj pa smo se škofjeloški upokojenci potepali po Jelovici.Prva bo Selska planina .

Druga je bila na vrsti Oblakova planina .