Moji spomini gora skozi objektiv

Da vas malce pogrejem,ko je zunaj zopet hladneje,nekaj cvetlični utrinkov z gora.
Oprostite nekaj začetniških težav.Slikce so zgoraj namesto spodaj.

Res lepo, najlepša mi je 1. fotka, ampak daaaaaaaleč je še pomlad.
LP!

@jprim
Slikaš lahko na poti na Raduho preko Laneža,seveda v času cvetenja.LP

Poznam te rožice in jih imam nekaj na hribih.net več pa še v svojem domačem arhivu.
Lepše fotke, zimska idila,... rožice, dam v razvijanje na A4 in v okvir ter znancem, prijateljem za darila, ali pa doma na steno.
LP!

Tudi meni je zmanjkalo zidov v hiši.

Pa odprimo okno spominov.

In,da predstavim meni drage statistke.

Meni ljuba gora Raduha,ki mi je prinesla toliko lepih trenutkov z gorskega sveta.Pri njej sem našel zdravilo za moje tegobe,se "naužil" razgledov z njenega temena,saj takih ni veliko v naših gorah.Spoznal veliko gorskih cvetic in srečal,kar nekaj živali,ki jih mnogi vidijo samo na sliki.
Na Raduhi je res lepo,pa saj mislim, da vsi to vedo...

V gorah še ni veliko snega in to izkoristim za obisk Velikega vrha in Zelenice.Dva prijetna vrhova,ki ju loči dobrih pet minut hoje.Z obeh pa enkraten pogled na Ojstrico,na katero pa pojdem kasneje ob pomladi.

Tudi meni se je Raduha usedla v srce, pa ne vem zakaj, pravzaprav Savinjske planine v celoti. Pred leti sva s sestro kolovratile okoli 5 dni po teh planinah. Od Golte, do sv.Duha oz. Olševe in Solčave. Bilo je enkratno, prekrasno. Da ne omenim ljubeznivosti Savinjčanov. Da pa je Solčava kot dragulj na tem koncu, pa ni treba poudarjati. Tako ljubke vasice še nisem videla.
Lepo Otiv, čudovite slike. Želim ti še veliko pohodov na Raduho, da boš v tišini in s polnimi pljuči pozabil na dolino in z njo povezane težave in skrbi.

@tisa
Hvala za lepe želje.Bolj počasi mi gre skeniranje,se pa trudim in mislim,da ni zastonj moje delo,saj to vidim po tvojemu postu, če sem se pravilno izrazil.
To še začetek ni,kje je šele konec.

Sem romantična duša in mislim,da nisem osamljen med ljubitelji gora, tako vsem vam nekaj rožic s skalnatih travnikov.

Otiv, da si romantična duša so, verjemi, vplivale predvsem gore in pa take lepotice, ki se ti med potjo smejijo in vabijo.
Čudovite rožice, ki razveseljuje samo med skalami, visoko, stran od ljudi, ki njihovih lepot ne vidijo, ne občudujejo.
Gojene, pa če so še tako lepe, stojijo krepko v njihovi senci. Kako je mogoče, da v tako trdih pogojih zraste nekaj tako lepega in opojnega. Čudeži narave, ki se jih včasih premalo zavedamo.

Vidim,da precej bolje obvladaš pisano besedo kakor jaz.Lahko bi šla za scenarista. Bi še pokazal, kaj iz domačih gredic,pa ne sodi na forum.Pred našo hišo je vedno polno cvetja od zgodnje spomladi,do pozne jeseni.Zato me tudi tašča velikokrat reče "rožni jur".LP

Ko sem omenila,da so v globoki senci, sem mislila predvsem tiste rože, ki jih prodajajo v cvetličarnah. Ne dvomim pa, da so tvoje pred hišo čudovite, ampak s to razliko, da jim ti do teh lepot pomagaš. Gorske se pa trudijo same, kljubujejo vsem vremenskim neprilikam, ki jih poskušajo uničiti. Pa se ne dajo, zato pa so tako lepe in vsega spoštovanja vredne.

Ratitovec pozna skoraj vsak gornik,da te pričaka tako "okrašen", kakor je nas neko oktobersko nedeljo, pa ne pozabiš, pa čeprav je pihalo in temperatura je bila, krepko pod ničlo.

Raj za "fotografe" je vsekakor Velika planina z nepozabnim ozadjem gora.Jaz vam jo predstavim v zeleni "varianti"

Kaj tako lepega, kot so v ivje odete smreke na Ratitovcu mi še ni bilo dano v živo videti. Lepe fotografije cvetja!

Ob pravem času si bil na pravem mestu otiv.
Smrekice so čudovite, jesensko obarvana tla pa njihovo belino še poudarjajo. Res umetniške slike.
Velika planina in kar je z njo povezano, da razglede ne omenjam, je pa itak raj ob vsakem času.
Lep pozdrav

@Lj
Hvala! V veselje mi je pokazati moje slike in upam, da se bo našlo za vsakogar nekaj.