Katera rožca je to?

Bliža se konec avgusta. Ampak letos je cvetja res dosti v gorah. S Prevale .

Kje je ta Prevala? Jaz vem za tisto iz Karavank, pod Begunjščico.

1 - neka škržolica, ne bi upala ugibati, katera
2 - trebušasta zvončica
3 - julijski mak ste fotografirali kje v Julijskih Alpah? Torej, če je ta Prevala na Kaninu
4 - retijski mak, če je ta Prevala na Kaninu (če bi bila v Karavankah, bi bil kernerjev mak)
5 - planike pa res vsi poznamo in se jih vsakokrat razveselimo, še posebno lepe so takole v šopku z drugimi planinskimi rožami.

LP

Kaninsko pogorje je. Na Prevalo se gre po markirani oziroma označeni poti od B postaje. Mimo planine Krnica do Prevale. Tam je postaja, kjer imajo sedežnico. Ne vem če dela. Lani , v tem času, ko smo šli na Rombon, so jo zagnali. Najbrž poskusno. Do B postaje pa se pripelješ z vozilom skozi Kaninsko vas in potem po makadamu namesto v Plužno zaviješ desno. Na 900 m nadmorke višine je ta postaja.

Sem se spomnila, da sem bila lani tam gor

Alpska detelja (Trifolium alpinum) je do 20 cm visoka, gola rastlina, ki ima samo pritlične, zelo dolge (do 10 cm) ozke trojnate liste. Cvetovi so v dolgopecljatih glavičastih socvetjih, vsak cvet ima kratek pecelj. Raste rušnato razraslo na visokogorskih, kislih tratah, 1500-3100 m visoko. Ne raste v Apneniških Alpah, tako je tudi v Sloveniji ni.
Fotografije so posnete v SZ Italiji in Švici.

Malo pozno, ampak bolje pozno kot nikoli:

Zlatica, tvoje fotografije spremenjenega kamnokreča so prekrasne. Ta kamnokreč je res nekaj posebnega.

Darinka, tvoj šopek planik s Prevale je čudovit.

In, malenka, s prispevki o modrikastem repnjaku, pa alpski detelji si res popestrila te strani in prepričana sem, upam, da se ne motim, da nas boš razveselila še s kakšnim.
LP

Planinska homulica (Sedum alpestre) je do 8 cm visoka, gola rastlina, ki ima ob cvetenju razvite tudi gosto olistane necvetoče poganjke. Listi so mesnati, v prerezu okrogli. Cvetovi imajo 5 venčnih listov, do 2-krat tako dolgih kot čašni listi in topih (ne priostrenih kot jih ima šesterokotna homulica). Cveti od junija do septembra v snežnih dolinicah na skalovju in grušču na območjih, revnih z apnencem, predvsem na silikatu. Razširjena je v srednje in južnoevropskih gorovjih, 1300-2400 m visoko. Raste tudi v Sloveniji, a ni pogosta.

Ob poti na Cicelj, hrib nekaj čez 800 m, blizu Ljubljane - tu človek ne more pričakovati, da bo našel kakšno posebno rožico. V spodnjem delu je bil ves gozdni rob poraščen z žlezavo nedotiko, zelo invanzivno vrsto. Gosti sestoji žlezave nedotike preprečujejo rast domorodnim rastlinskim vrstam. Vršni greben pa je bil porasel s ciklamami, da je zrak opojno dišal.

Barvi nedotike in ciklam sta si precej podobni, s to razliko, da se ob pogledu na ciklame razveselim, ob pogledu na nedotiko pa razžalostim, saj je invazivka, kot omenjaš, Zvončica. Čebele jo pa obiskujejo kar rade, kar jim edino štejem v prid.

Res je, Zlatica, zaradi medonosnosti so nedotiko razširjali tudi čebelarji.Lp

Alpska cepetuljka (Chamorchis alpina), fotografije s Pece, Mangartskega sedla in Kanina.

Alpska zlatica (Ranunculus alpestris) je nizka, gola belocvetna zlatica, ki ima svetleče pritlične, 3-5-krpate liste; krpe so deljene od ene do dveh tretjin globoko in so široke. Dno listne ploskve je prisekano ali srčasto.

Raste v subalpinskem in alpinskem pasu Evropskih gorovij, cveti od maja do avgusta.

Pri nas ni pogosta, raste v vzhodnih Karavankah, n. pr. na Uršlji gori, pogostejša je v drugih delih Alp, kjer ni apnenca.

Alpski čišljak (Stachys alpina) je postaven pripadnik družine ustnatic, ki v višino lahko preseže 1 meter. Je zelnata trajnica. Ima pecljate, jajčastosuličaste, po robu nazobčane liste, ki so redko do srednje gosto dlakavi, tako kot steblo imajo žlezne laske. V zgornjem delu stebla so v vretencih nameščeni cvetovi, ki so rožnate do temnordeče barve. Imajo podporne liste, ki so razločno daljši od cvetov.
Raste v gozdovih, na posekah, na grušču in kamnitih grmovnatih pobočjih v montanskem in subalpinskem pasu po vsej Sloveniji, a ni zelo pogost. Cveti julija in avgusta. Prisoten je tudi drugod po Evropi v zmernem podnebnem pasu.

Alpska ivanjščica (Leucanthemopsis alpina)

Opis: Majhna, šopasta, pritlična rastlina s številnimi vzpenjajočimi se cvetnimi stebli, vsako raste iz talne rozete podolgovatih ali suličastih listov, ki so pernatokrpati ali razdeljeni na 2-4 dele, glede na podvrsto (od podolgovate dlanasto-zobate do dlanasto-krpate oblike); so rahlo blazinasto izbočeni. Stebelni listi so premenjalni, kratki in celi. Na vrhu cvetnega stebla je en košek, širok 2-4 cm, z ravnim socvetiščem, ki ga ovijajo številne prekrivajoče se brakteje ovojka. Ploščato socvetje sestavljajo rumeni cevasti cvetovi; zunanjih jezičastih cvetov, ki so beli ali občasno rožnati, je od 15 do 30, dolgi so 8-12 mm, na vrhu z majhnimi zobci.
Obstaja nekaj podvrst.

Velikost: 5-15 cm
Obdobje cvetenja: julij - avgust
Ekologija in razširjenost: grušč nižjih pobočij, morene, ustaljena melišča, skale, prepadi in suhi travnati pašniki, na silikatni podlagi, od 1800 do 3900 m visoko.
Zelo pogosta na Pirenejih, v Alpah, na Apeninih in v Karpatih, na Korziki in v gorah osrednje-zahodnega balkanskega polotoka.

Poznopoletne rožce Snežnika .

Alpska vrba (Salix alpina)

Opis: Nizka grmovnica (do 30 cm), vejice so prilegle k tlom. Listi so na obeh straneh zeleni, bleščeči, njihov pecelj je dolg 1-4 mm; listni rob ni zavihan, konica lista koničasta ali topa, robovi so gosto do raztreseno dlakavi in vejicati.
Mačice so na vrhu poganjkov, 2-3 krat tako dolge kot široke, dolge so 3-5 cm. Plodnice so razločno pecljate, gosto dlakave; krovna luska je vsaj pri dnu rdeča, posušena pa črna. Na moških cvetovih (mačicah) ima vsak cvet po dva prašnika, sicer pa po en medovnik. Cvetov je na vsaki mačici mnogo (več kot 12).

Raste na vlažnem grušču in tratah subalpinskega in alpinskega pasu - nad gozdno mejo, do 2500 m visoko. Razširjena je v Vzhodnih Alpah, na Karpatih in Tatrah.

Te alpske ivanjščice verjetno ni moč najti pri nas? Njeni listi na tvojih fotografijah se mi zdijo precej mesnati, kot od kakšne homulice. Po obliki pa me malo spominjajo na kamniško ivanjščico. Zdi se mi res nekaj posebnega.
Alpska vrba je pa zelo lepa. Tudi te še nisem srečala na svojih poteh, ali pa sem šla mimo kakšne, ki je že odcvetela in mi ni zbudila dovolj pozornosti. Na kakšnem Mangartskem sedlu bi pa verjetno že lahko bila, kajne?

Zlatica, alpska ivanjščica je samo prevod imena rože, ki pri nas ne raste. Na rubriki Cvetje je o tem tekla debata. Žal nimamo silikatnih ali granitnih gora, ki bi bile dovolj visoke, apnenca pa ne marajo.

Ja, prav si uganila, alpska vrba raste na Mangartskem sedlu, pa še kje. Tista slika z moškimi mačicami je posneta na Zelenici oz. tik pod njo.

Včeraj sem naredil pred soboto , ko se odpravljam v Neborgetske gore v Italijo,izlet v Drago v sotesko Luknjo.Od tod vodi pot na planino Prevalo.Spomladi najdem tu avrikel,pozneje tudi clusijev svišč, relikanijevo murko.Prvič sem našel tu predalpski petoprstnik.Res pa da v poznem poletju tu mimo nisem nikoli šel.Sem pa slikal samo z mobitelom , zato so slike slabe.Je pa precej točen pregled kakšne rože ta čas tam še cvetijo ozoroma rastejo.