Katera rožca je to?

Zvonček, neznanka na 5 je rumeni skrečnik (Ajuga chamaepitys), raste tudi v Sloveniji.

Je na 4 tale:?

https://www.wildfind.com/pflanzen/spanische-golddistel

Apolonija, HVALA. Na sliki 4 je res Scolymus hispancus. Angleži mu rečejo common golden thistle, kar bi jaz prevedla navadni zlati osat, Nemci pa Spanische Golddistel, torej španski zlati osat, kar bi bilo po moje ustrezneje glede na pridevnik hispanicus. Morda ti veš pravo ime v slovenskem jeziku? In hvala tudi za rumeni skrečnik. Jaz ga nisem še nikoli videla. Lep pozdrav!

To dvoletnico so "poslovenili" kot ŽULJ, torej, španski žulj

Zvonček, ja kakšne lepe rožce si našla. Šele zdaj zvečer sem pokukala na to stran in vidim presenečenje. Obloglavka, pa cvetoči koprc, pa prekrasen oast, in na koncu skrečnik, ki sem ga tudi jaz junija slikala na morju, pa mi je prav tako Apolonija povedala, kaj je to. Zelo fajn.

Kdo bi si mislil, španski žulj.!? Sem zasledila, da mu nekje rečejo tudi španska ostriga. Pa tako lepo bi se slišalo španski zlati osat, kajne? Lp

Ne spada k osatom (Cirsium), ampak v družino radičevke, kjer so; dimek, kozja brada, gadnjak, jajčar, cikorija...(zanje je značilen mleček).
Zvonček, saj mu lahko rečeš španski zlati osat, če ti je všeč

Še zadnje planike letos z Zadnjiškega Ozebnika.

Darinka, kako so lepe

Apolonija, hvala, ti si pravi zaklad. Naštete radičevke poznam, bom poiskala še kakšno. Na osat pa sem pomislila, ker v angl. jeziku thistle in v nemškem distel pomeni osat.
Vsekakor mu bom sama vedno rekla španski zlati osat Lp

In Darinka, res so čudovite.

Saj vem, kako si na to pomislila. Saj, če pogledaš trne, takoj pomisliš na osat. Če pa pogledaš košek, pa osatovim ni nič podoben

No za mano je avgust in polovica septembra, ko sem se potepal po zahodnem Balkanu-Madžarska -prek smo se peljali, ko smo šli v Romunijo, Romunija, Srbija z Vojvodino, Hrvaška.Pri poti v Albanijo pa prek pol Italije, ker smo se peljali v Albanijo v Drač iz Barija.Nato smo vandrali po Albaniji. Šli nato domov smo prek Črne Gore, prek dela Bosne in nato ob hrvaški obali proti domu.Rožce Romunije sem že pokazal. Za Albanijo pa je bilo za kaj cvetja že malo prepozno. Ob obali sem pa našel tole.

Branko, kot se reče, imel si bogato letino! Naj te spremlja varen korak in energija tudi naprej, da nam boš lahko še razkazoval rožce, ki jih boš srečeval na svojih poteh. lp

Brane, pozdravljen.

Pred leti sem bila v Albaniji in tudi sama občudovala to mogočno rastlino z velikimi čebulami v zemlji, ki ji ti praviš stepska lilija, pa v resnici ni. Takrat sem se malo več ukvarjala z njo. Ugotovila sem, da spada v družino Asparagaceae (beluševke), poddružino Scilloideae in v rod Drimia, stepska lilija (Eremurus) pa spada v družino zlatokorenovk (Asphodelaceae). Rastlina se imenuje (ima več sopomenk) Drimia maritima, pogosto ji pravijo Scilla maritima. Sicer pa, Brane, si že videl cveteti stepske lilije tako pozno???
https://en.wikipedia.org/wiki/Drimia_maritima

Na 19 je drevesasti aeonij (Aeonium arboreum var. atropurpureum). Če bom imela čas, bom bolj natančno "pregledala" še ostale rastline.

Letos si res ogromno prehodil, prepotoval in tudi mi, zapečkarji, imamo nekaj od tega, hvala.

Redke cvetlice z Raduhe v soboto, alpski bodak in brezstebelna kompava pa sta z Olševe v nedeljo.
Svilničasti svišč seveda ni z vrha Raduhe, kot prve tri cvetlice, ampak z njenega vznožja na planini Grohat. Lp

Zvonček, od vseh rožic se mi je oko ustavilo na Braunejevem petoprstniku na sliki 1. Spraševala sem se ali je ali ni. Prav presenetljivo, da si pomislila ravno nanj, saj so ti rumeni petoprstniki med seboj včasih zelo težko ločljivi. In tega Braunjevega redko kdo omenja, ali da bi sploh kdo objavljal njegovo fotko. Lahko imaš prav, saj kar nekaj podatkov drži za to. Prvič, da je v Atlasu flore Slovenije ta lokacija navedena kot ena izmed tistih, kjer ga je moč zaslediti. Drugič, da so venčni listi večinoma daljši od čašnih, kar je tukaj videti. Ne morem pa videt iz slike dlakavosti, ki naj bi bila na listih vidna le spodaj in ob robu listov in to redkodlakava. In vsaj pritlični listi naj bi bili pernati, kar iz slike drži. In še to: steblo je v večini primerov enocvetno. Si mogoče ti v živo to pogledala kaj bolj natančno ali kako si prišla do te določitve? Imaš še kaj podrobnejših fotk? Zelo me zanima, kajti nagibljem se k temu, da imaš prav, pa bi rada vedela še za tvoj ključ pri določitvi. Čas rasti naj bi bil julij-avgust, kar pomeni, da se kje lahko pojavalja še zdaj. Lep pozdrav

Zlatica, Zvonček, še moje mnenje. Petoprstniki imajo liste razdeljene v lističe, ime namiguje na 5 lističev, čeprav jih imajo nekateri več (7), drugi pa samo 3, tako kot ta Braunejev, o katerem je govora.
Če se osredotočim samo na petoprstnike s tremi lističi, vidim, da eni cvetijo spomladi, eni so beli, tako da za te mesece ostane samo Braunejev, tudi če ni videti dlačic.
Popravita me, prosim.

Ni kaj, Apolonija, lepo, da tudi ti takih misli, da je Braunejev petoprstnik.
Zvonček, tebi pa čestitke za najdbo in to redko objavo. Lp

Zlatica, žal imam samo to fotografijo Braunejevega petoprstnika. Določila sem ga glede na trojnate liste, rastišče (visokogorski pas) in čas cvetenja tega rumenega petoprstnika. Braunejev cveti od julija do avgusta, kakšen primerek pa se najde tudi kasneje. LP

En jesenski modro vijolični venček. Verjetno med zadnjimi letos.Ovekovečil sem jih med potjo, Podvežak-Deska-Vodotočnik-Lučki dedec-Korošica. Lep pozdrav.