Katera rožca je to?

Mislim,da je gorski mak.

Meni pa bolj zgleda popon.

zlatica ima prav. Na sliki je popon. Alpski mak ima drugačne lističe, kot peteršilj, in sivkaste.

zvonček, tvoja preobjeda ne bo ozkolistna, ta ima tudi bolj "peteršiljčkove" liste in drugačne cvetove. Mislim, da je latasta. Poznaš pa že veliko rožic.

Apolonija, hvala. Preobjeda je res latasta. Pod Olševo pa sem našla tursko (ali repično - ju ne bi ločila) preobjedo. Sem se podučila, da rasteta samo v KSA. LP

Predstavljam trenutno cvetoče rože Dolomitov in to s pogorja Brente.Vse to še vedno cvete na 2600m visoko in tudi višje.Le ob kočah je malo travnatega sveta.Povsod drugje pa je to svet kamenja, mogočnih skal, kjer iščejo gorske rože kakšno špranjo, kakšno fliko zemlje med skalami. En mesec preje bi našel veliko več rož. Našel sem lepe primerke šopastega repušnika .Vedno pa so mi neznanke rumene rože.

Brane, na 1 je alpski grint (Senecio alpinus), neznanka na 23, saj jo poznaš. Zdaj še nima rdečih listov, je alpski gornik -Arctostaphylos alpinus
Luk pa je tak , kot ga imaš na vrtu- drobnjak (Allium schoenoprasum)

No, pa smo se nekako pretolkli prek teh neznank. Alpskega grinta nisem še nikoli videl.Je to kar visoka močno razraščena roža. V Hoppeju je predstavljena bolj s slabo slikco, zato ga nisem prepoznal.Alpski drobjak vedno občudujem pri Dvojnem jezeru v dolini Triglavskih jezer, kjer obarva brežino jezer nežno rozno. Ta dolomitski je bil precej višji in tudi cvetovi so bili večji.

Brane, čestitke za najdeni šopasti repuš. Res lep občutek, ko ga enkrat najdeš v naravi, kajne? Za dimek bi pa rekla, da je Kernerjev, ker ima pravo barve, prave liste in pa kosmate ovojkove liste... Kaj meniš? lp

Menina planina-krepko se pozna , da smo dejansko v zadnjem delu poletja.Drugo leto moram priti spomladi gledat sem kochov svišč, ki ga dejansko še ne ločim od clusijevega.

Branko, od kje ti podatek, da na Menini raste kochov svišč.

Napaka,piše ,da raste clusijev svišč.

Branko, posredujem ti nekaj malega mojega znanja o Clusijevem (Gentiana clusii) in Kochovim sviščem (Gentiana acaulis). Obe vrsti sta si po videzu zelo podobni in ju razlikujemo v glavnem po tem, da Clusijev svišč raste samo na apnenčastih tleh, na kamnitih traviščih,od 400-2500 m, Kochov svišč pa na silikatnih kamninah, na kislih traviščih, pretežno nad 1000m. Svišča se razlikujeta tudi po tem, da Clusijev svišč v nasprotju s Kochovim v notranjosti cvetne čaše nima zelenkastih peg. LP

Včasih se tudi meni nasmehne sreča...škrlatni luk s poti na Koren v KSA
Kakor sem prebral je endemit v KSA.

Bravo, Otiv, res je endemit naših KSA, gotovo si ga pa že tudi videl na J pobočjih Kamniškega vrha, kjer lepo uspeva. lp

Nekaj rastlin še z "mojega" gozdnega vrta....

V tem deževnem vremenu sem pregledala letošnje izlete in našla rožo, ki je ne poznam in prosim za pomoč. Slikala sem jo na Črnem vrhu nad Čemšeniško planino (1200 m) v začetku junija. LP

Imam še vprašanje glede dveh zvončic. Hvala za odgovor! LP

Na Beckovo sem pomislila pri tej fotografiji.

Zvonček,na tvoji prvi slikci od 25.08. je rušnata zvončica .Za njo je značilen ta malce podolgovat cvet , ki je na koncu malo zožen in ima po cvetu te značilne proge.

Beckova zvončica naj bi bila redka in jo točno še nisem nikoli določil.Res je podobna po rasti in cvetu witasekini.Tudi na Zaplana.net ni njenega točnega opisa.Za zvončice je pomembno, da vemo koliko ima cvetov sama rastlina , kakšne ima pritlične liste in stebelne , koliko je visoka in kje dejansko raste.Določene samo na Krasu itd.So si pa te nižje zvončice razen zoisove zelo podobne po cvetu in ker so zaradi različnih rastnih pogojev lahko velike razlike v višini samih rastlin je zamenjava vedno možna.

Jaz imam tudi priročnik od Hoppeja in mislim, da je njegova slikca na prestavitvi rušnate zvončice napačna -tako je s temi nižjimi zvončicami.Piše celo , da raste na apnenčastih tleh v Vzhodnih Alpah(proti zahodu do Brennerja) Res si moram spet sposoditi v knjižnici te ogromne Flora Alpina priročnike.Trebušasto že redno menjamo z okroglolistno-jaz okroglolistno še nisem točno določil-naj bi bila zelo redka.Vedno nas bega scheuchzerjeva. Begajo nas cvetovi-običajno naj bi imela rastlina le en cvet na posameznem peclju.(Hoppe recimo sploh ne omenja število cvetov na sami rastlini, na Zaplana .net pa navajajo, da ima rastlina običajno samo po en cvet na posameznem peclju-pa si tam pri prepoznavanju).Piše da najdemo scheuchzerjevo visoko v gorah.Dejansko je to res, ker jo večkrat najdem visoko v gorah v skalnih špranjah.Ne moreš jo zamenjati zaradi značilnih suličastih listov .Katera pa je po teh gorskih travah, ki jo je veliko(recimo takoj na začetku smučišča spodaj na Zelenici)V bistvi vidimo v teh travah samo cvetove, ne vidimo pa koliko ima cvetov na steblu, niti listov. So pa odločilni rastni pogoji zato je višina rastline in močna ali slaba obarvanost cvetov (jakost barve od zelo svetle do močno temne modre zelo varira ) in varira tudi velikost cvetov, zato mislimo, da vidimo kako drugo vrsto.

Danes imamo čas za pogovore...

Branko, je na sliki scheuchzerjeva zvončica? Fotografirano na poti proti
Korenu.

Opažam, da trebušaste zvončice nimajo vse enake oblike cvetov.