Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
Še niste registrirani? Registracija.
Ste pozabili geslo?
Anketa
Ali ste že bili na Plačkem vrhu (510 m)?
Glasuj
Seznam forumov / Slovenija / Julijske Alpe / Konjsko sedlo (1782 m)

Konjsko sedlo (1782 m)

Natisni
SuzanaM17. 03. 2014 19:30:02
Konjsko sedlo (1782 m) je prehod med Spodnjo Komno in smučiščem Vogel. Nahaja se med Mejo (1996 m), vrhom v grebenu Spodnje Bohinjskih gora, in Bohinjskim Migovcem (1901 m).

V četrtek, 13.3.2014, sem nadaljevala krpljarsko odisejado, ki sem jo dan prej pričela pri hotelu Zlatorog v Ukancu in zaključila z vzponom na Lanževico.
Zjutraj sva z igrivo Perlo občudovali sončni vzhod, okoli 8-ih pa sem se odpravila od Doma na Komni. Po sledeh smučarjev in dveh krpljarjev sem se mimo planine Govnjač odpravila na Konjsko sedlo. Žgoče sonce je že zjutraj zmehčalo sneg, vendar je tanka skorja večinoma še držala krplje. Brez pa se je udiralo do kolen. Ko sem prilezla do Konjskega sedla, sem mislila, da je najhuje že za mano, pa se je nadaljevanje poti izkazalo za zahtevnejše od samega vzpona. Prečenje pobočij proti planini Kal po dobro zmehčanem in mokrem snegu ni bilo za krplje nič kaj prijetno. Teren je zelo plazovit. Še dobro, da so se plazovi že pred časom usuli. Zaključek poti skozi Žagarjev graben, sprva med drevesi, nato pa ob robu smučišča. S krpljami sem lahko prišla vse do Ukanca.
In krog je bil sklenjen.
Konjsko sedlo (1782 m) okoli treh zjutraj me je zbudila Luna, ki je kot žaromet osvetlila sobo1
Konjsko sedlo (1782 m) še ne prav okrogla je hitro zašla za Bogatinom2
Konjsko sedlo (1782 m) pred sončnim vzhodom3
Konjsko sedlo (1782 m) družbo mi je delala domačinka s Komne, črna Perla4
Konjsko sedlo (1782 m) rdeča pika na obzorju je vzhajajoče sonce5
Konjsko sedlo (1782 m) 6
Konjsko sedlo (1782 m) za droben trenutek se je vse obarvalo rdeče7
Konjsko sedlo (1782 m) lov na kepe8
Konjsko sedlo (1782 m) 9
Konjsko sedlo (1782 m) iz rdeče v zlato10
Konjsko sedlo (1782 m) 11
Konjsko sedlo (1782 m) 12
Konjsko sedlo (1782 m) od Doma na Komni proti planini Govnjač13
Konjsko sedlo (1782 m) zajtrk po gregorjevem14
Konjsko sedlo (1782 m) pogled nazaj proti Domu na Komni15
Konjsko sedlo (1782 m) planina Govnjač, nad njo Mahavšček in Bogatin16
Konjsko sedlo (1782 m) naprej proti Govnjaškemu Kuku (za njim Podrta gora)17
Konjsko sedlo (1782 m) še en veličasten pogled na planino Govnjač in vršace nad njo18
Konjsko sedlo (1782 m) ostanki iz 1. svet. vojne na planini Govnjač19
Konjsko sedlo (1782 m) 20
Konjsko sedlo (1782 m) planina Govnjač z druge strani21
Konjsko sedlo (1782 m) naprej proti Govnjaškemu Kuku22
Konjsko sedlo (1782 m) Govnjaški Kuk23
Konjsko sedlo (1782 m) 24
Konjsko sedlo (1782 m) 25
Konjsko sedlo (1782 m) 26
Konjsko sedlo (1782 m) pogled nazaj proti Domu na Komni27
Konjsko sedlo (1782 m) naprej med belimi kuclji28
Konjsko sedlo (1782 m) prvi zoprn prečni vzpon29
Konjsko sedlo (1782 m) 30
Konjsko sedlo (1782 m) 31
Konjsko sedlo (1782 m) zgledalo je pomrznjeno, a se je brez krpelj udiralo do kolen, smučina pa se je lomila32
Konjsko sedlo (1782 m) pogled nazaj 33
Konjsko sedlo (1782 m) sprva sem nameravala do Koče pri Triglavskih jezerih, a me je skrbel prehod po razmočenem snegu do Fužinskih planin34
Konjsko sedlo (1782 m) 35
Konjsko sedlo (1782 m) še zadnja ravnina 36
Konjsko sedlo (1782 m) levo Hotel Ski na Rjavi skali (smučišče Vogel), naravnost Bohinjski Migovec in kar strm vzpon na  Konjsko sedlo37
Konjsko sedlo (1782 m) bleščeče sipine38
Konjsko sedlo (1782 m) pod Vrhom nad Škrbino39
Konjsko sedlo (1782 m) kljub soncu je bila smučina pod Bohinjskim Migovcem še trda, tako da vzpon ni bil preveč naporen 40
Konjsko sedlo (1782 m) Bohinjski Migovec s Konjskega sedla41
Konjsko sedlo (1782 m) pogled s Konjskega sedla na prehojeno pot42
Konjsko sedlo (1782 m) pogled na drugo stran proti Rodici in na nadaljevanje poti po dolini43
Konjsko sedlo (1782 m) proti planini Kal čez staro plazovino44
Konjsko sedlo (1782 m) 45
Konjsko sedlo (1782 m) ostanki ogromnega plazu46
Konjsko sedlo (1782 m) pogled nazaj 47
Konjsko sedlo (1782 m) nad planino Kal, naravnost hotel Ski48
Konjsko sedlo (1782 m) še eno sitno prečenje po zmehčanem snegu sem poskusila obiti s prečnim vzponom, pa sem se s krpljami komaj prebila po vdirajočem snegu (kot da bi hodila po živem pesku)49
Konjsko sedlo (1782 m) pogled nazaj50
Konjsko sedlo (1782 m) pot je šla samo še strmo navzdol51
Konjsko sedlo (1782 m) pogled nazaj52
Konjsko sedlo (1782 m) spust skozi Žagarjev graben z razgledom na Triglav53
Konjsko sedlo (1782 m) sneg ravno prav zmehčan, da je bila strmina še premagljiva s krpljami54
Konjsko sedlo (1782 m) pogled nazaj55
Konjsko sedlo (1782 m) vijuganje med drevesi56
Konjsko sedlo (1782 m) Žagarjev graben57
Konjsko sedlo (1782 m) za smučino do smučišča skozi Žagarjev gradben58
Konjsko sedlo (1782 m) na smučarski progi Žagarjev gradben59
Konjsko sedlo (1782 m) nič kaj prijetno nadaljevanje ob skrajnem robu smučišča je polepšal pogled na Pršivec60
Konjsko sedlo (1782 m) v spodnjem delu pa na Bohinjsko jezero61
Konjsko sedlo (1782 m) pot od žičnice Vogel do Ukanca gre kar čez pokopališče iz 1. svet. vojne 62
Konjsko sedlo (1782 m) nič kaj spoštljivo so se mimo grobov spuščali smučarji do svojih jeklenih konjičkov 63
Konjsko sedlo (1782 m) za konec še postanek ob Bohinjskem jezeru v Ribčevem Lazu64
Konjsko sedlo (1782 m) vročinske meglice nad jezerom so zastirale pogled proti Komni65
(+12)všeč
vukovivek17. 03. 2014 20:46:32
SuzanaM lepe fotke:-)
všeč
carniolus17. 03. 2014 21:09:51
Odlično Suzana. Verjetno si potrebovala precej zaščite pred vso to sončno pripeko? Si jo dobro odnesla?
všeč
SuzanaM17. 03. 2014 21:45:19
Faktor 50+ je komaj zadoščal. Rutka na glavi, potegnjena nizko čez čelo pa je pomagala, da se niso skuhali možgami.

Hvala za pohvale.

(+3)všeč
SuzanaM11. 04. 2015 18:46:55
V četrtek, 9.4.2015, sem ponovila lansko krpljarsko odisejado, le da tokrat v obratni smeri.
Pričela sem pri hotelu Ski na smučišču Vogel, do kjer sem se kot edina potnica pripeljala z gondolsko žičnico. Kmalu po 8-ih sem bila na smučišču, ki tokrat ni obratovalo, čisto sama. In tako je ostalo vse do večera, ko se je moja pot končala pri Domu na Komni.

Od hotela Ski sem se po trdem in pomrznjenem snegu najprej spustila do planine Zadnji Vogel in nato sledila kar nekaj sledem smučarjev in krpljarjev. S planine so sledi zavile proti Voglu, v smeri Komne pa nič. Tako sem sprva šla kar precej v hrib v smeri letne poti proti Voglu. Po slabi uri krpljanja sem ugotovila, da sledi smučarjev in krpljarjev zavijajo proti Šiji. Tako sem se znova spustila do izhodišča nad planino Zadnji Vogel in v gozdu le ujela sledi predhodnikov, ki so šle po dobro vidni letni poti. Nadaljevanje poti do Konjskega sedla je bilo brez posebnosti. Vroče sonce je sredi dneva hitro topilo sneg, ki pa je ostajal v globini trd in so dereze pod krpljami odlično držale tudi pri najstrmejših vzponih. Proti vrhu Konjskega sedla pa je bil sneg še povsem trd. Če ne bi izgubila dragocene moči z začetnim napačnim vzponom proti Voglu, bi bil pristop do Konjskega sedla kljub konkretnemu vzpenjanju dokaj lahkoten. Tako pa sem se v pekočem soncu prav po polžje prebijala v hrib.

Na Konjskem sedlu me je pričakalo pravo presenečenje, saj je bilo na drugi strani vse zabrisano. Tako so prišle prav dereze in cepin ter odlična trda podlaga, ki mi je omogočila varen spust čez največjo strmino. Misleč, da je najhujše za mano, in da so pred mano samo še krpljarske radosti, sem se podala naprej po belih pobočjih. Sledila sem komaj vidnim sledem smučarjev in prišla za moj okus veliko previsoko. Med Mohorjem in Govnjaškim Kukom so sledi izginile in sem sama iskala prehode v dolino. Bred derez in cepina tudi tukaj ni šlo. Nato pa še slaba ura tavanja v iskanju prehodov v labirintu kucljev do zimskih markacij, kjer sem le ujela staro smučino in celo svežo sled pohodnika (verjetno pohodnice), po kateri sem zlahka prišla do planine Govnjač. Naprej do Komne bi šlo v skrajni sili tudi v temi, do katere me je ločila še slaba ura.

Tako sem v času sončnega zahoda, ki se je skril v koprenah, po dobrih 11-ih urah prišla do Doma na Komni. Razen 0,5 urnega odmora na Konjskem sedlu in dvakratnega menjavanja krpelj z derezami sem se ustavljala le za fotografiranje. Pred letom dni sem za pot v obratni smeri (do Ukanca) s postanki potrebovala dobrih 7 ur. Vse je odvisno od tega, kako lepo "cesto" dobiš (in seveda kako si pri močeh za tovorit vso zimsko opremo). Nisem pričakovala, da bo tako naporno.

Nasledji dan sem nadaljevala do Koče pri Triglavskih jezerih in nazaj preko Komne do Slapa Savica. Opis poti na povezavi: http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=1&id=861
namesto uvoda - Konjsko sedlo pod Bohinjskim Migovcem, levo Triglav - 9.4.20151
med čakanjem, da odprejo gondolsko žičnico, sem uživala ob Bohinjskem jezeru - Pršivec na glavi2
v ločju na drugi strani zaliva je še nekdo fotografiral jutranje lepote jezera3
medtem ko ena ladjica počiva, druga še vozi po jezeru4
Pršivec5
v nekaj minutah sem premagala 956 m - obožujem takšne vzpone 6
macesen še pozira7
sama na smučišču, ki je nabiralo moči pred baje zadnjim smučarskih vikendom8
na poti do pl. Zadnji Vogel - pred mano veriga gora od Vogla do Podrte gore in Mohorja, na sredini Konjsko sedlo9
dolga je še pot do višav10
Konjsko sedlo med Mejo in Boh. Migovcem11
planina Zadnji Vogel12
13
s krpljami lahko tudi 10 ur, če imaš srečo in ni smučine s Konjskega sedla14
smučine proti Konjskemu sedlu so še pred gozdom zavile v hrib proti Voglu15
večina smučin je vijugala s sedelca na desni (dvomim, da bi lahko šla brez težav čez sedlo na drugo stran)16
zato sem šla za sledmi krplarjev in smučarjev naprej proti Voglu 17
radovednost me je gnala naprej18
sledi predhodnikov so šle levo po senci, verjetno proti Šiji19
skoraj v višini Konjskega sedla 20
še prej pa užitkarski spust v dolino in nato dolg vroč vzpon21
še en pogled proti sedelcu, s katerega so se spuščali smučarji22
pogled nazaj23
moja pot se je vzpenjala levo po grapi nekje do vzpetinice na sredini24
še spust do gozda s pogledom na Triglav25
na pravi poti - skozi gozd lepo sledljivo in prehodno brez težav26
pred mano najstrmejši vzpon na celotni poti27
še prej pa nekaj pomladi, ki počasi prihaja tudi v gore28
kratka izravnava za predah, vzpona pa še zdaleč ni konec29
pogled navzdol nekje s sredine vzpona-pot se lahko nadaljuje skozi Žagarjev graben in se kasneje priključi na smučarsko progo30
Pršivec in Triglav31
spust po sredini v dolinico pod Konjskim vrhom, naravnost Boh. Migovec32
pogled nazaj33
proti Boh. Migovcu34
35
pogled nazaj36
pot zavije desno proti Konjskemu sedlu37
vedno se čudim ogromi količini pajkov, ki živijo na snegu-sem morala prav paziti, da kakšnega nisem pohodila38
z vsakim korakom je lepše39
40
tik pod Konjskim sedlom41
še en pogled nazaj, preden pot zavije42
43
samo še okoli zimske markacije44
pogled čes Konjsko sedlo proti Komni in na Zah. Julijske Alpe45
Triglav in Bohinjski Migovec46
moje elitne prepogibajoče se krplje z 8 derezicami so me varno pripeljale do sedla, za spust čez začetno strmino pa so prav prišle gorniške dereze in cepin 47
še zadnji pogled proti Voglu48
povsem zabrisana pobočja pod Boh. Migovcem, videl se je le začetek smučine49
znova na krpljah, pogled nazaj proti Konjskemu sedlu50
nekaj brezskrbne krpljarske idile, ki ni dolgo trajala 51
pogled nazaj52
53
po krajšem spustu sem nadaljevala naravnost do naslednjega sedla54
čez večji plaz55
pogled v dolino56
pogled nazaj - pot me je vodila čez sedelce na desni 57
še en pogled nazaj na Boh. Migovec in Konjsko sedlo-levo hotel Ski na Rjavi skali58
začetek moje poti v daljavi59
naprej proti naslednji markaciji60
markacija me napoti v smer prihoda proti Mohorju61
nekako bo treba priti v dolino pod Mohorjem62
iskanje prehodov pod Mohorjem63
z derezami čez precejšnjo strmino na desni (v senci)64
65
pogled nazaj na Mohor iz labirinta kucljev66
pod Govnjaškim Kukom znova v civilizaciji (na sledeh predhodnikov)-pogled nazaj, Mohor levo67
nad pl. Govnjač68
žal že v senci69
Mohor, Govnjaški Kuk, Podrta gora70
po še eni premagani vzpetini (a ne zadnji), pogled na Dom na Komni71
še nekaj minut do toplega zavetja, kjer vedno prijazno poskrbijo zame72
(+14)všeč
skalaš7011. 04. 2015 19:38:52
Lep drzen podvig Suzana.Midva sva se naslednje jutro srečala in izmenjala nekaj včerajšnjih doživetijnasmeh....kapo dol s kakšnim ogromnim nahrbtnikom potuješ naokolizmeden.
Lepo bodi in varen korak ti želim.
Ops...a si šla proti Triglavskim jezerom...!?
(+3)všeč
SuzanaM11. 04. 2015 23:56:05
Hvala, Skalaš70. Bolj kot v kategoriji drznih sem pri previdnih. Drzni gredo na vrhove, ki sem jih jaz le obhodila. Kljub temu ne gre vedno vse po načrtih in je treba stisniti zobe.
Moj nahrbtnik pa na vseh naredi vtis. Že 3 l meh ga napolni (pa ni zadoščalo za celotno pot), nekaj obleke (v gorah je vendar še zima), dereze in ostala oprema ter hrane za 2 dni (ker je bila kuhinja zaprta). Zgleda ogromo in čez glavo, komaj ga dvignem, na hrbtu pa se skoraj ne čuti. En mojih boljših nakupov. Tudi na najkraših sprehodih je z mano, ker me ob manjših nahrbtnikih vedno bolijo križ, vretenca ali ramena.
Do Koče pri Triglavskih jezerih sem tudi prišla. Le od obljubljenega prevoza od Slapa Savica ni bilo nič, tako da sem si do Boh. Bistrice pomagala z enim Nemcem z nobel Mercedesom. Skoraj tako elitnim kot moje krplje.
(+8)všeč
Edina12. 04. 2015 08:25:12
Bravo, Suzana, čestitke in globok priklon tudi z moje strani. Ne le 11 ur na samotni zimski turi z vso opremo, ogromno šteje že odločenost, da se podviga lotiš in zadevo popolnoma suvereno tudi izvedeš.

Srečno na potkah in tam, ki jih sploh ni, tudi v bodočenasmeh
(+5)všeč
mukica12. 04. 2015 09:18:34
Suzana, iskrene čestitke za vso turo nasmeh
(+2)všeč
Edko12. 04. 2015 10:26:06
Suzana krasno...kaj imaš to zaene krple, kako se z njimi hodi,moram enkrat probat.
(+1)všeč
zdravc6912. 04. 2015 11:01:28
Iskrene čestitke in moje globoko spoštovanje Suzana!
(+2)všeč
ločanka12. 04. 2015 17:15:28
Suzana, krasen opis ture s slikami si nam pripravila! Si že tako izvežbana, da bi za nas lahko organizirala vodeno turo čez vse te prehode, saj bi bilo doživetje sigurno nepopisljivo! Obudila si naša hrepenenja in nam polepšala ta dan, pa še druge dneve, ko se bomo vračali obiskovat to stran. Vem, na popotovanju s krpljami se lahko počutiš kot kralj!
(+2)všeč
SuzanaM13. 04. 2015 09:51:08
Hvala vsem. Na turo sem se dolgo pripravljala-tako telesno kot v glavi in čakala na ugodne snežne in vremenske razmere. Za tako dolgo pot se mora vse poklopiti, presenečenja pa so v naravi tako vsakič nova.
Moje nove zveste spremljevalke so krplje TLS Symbioze Elite, ki se prepogibajo in imajo poleg sprednje dereze še osem derezic na spodnjem delu. Kljub vsem izboljšavam me ne prečnicah ne prepričajo. Drugače pa so super. Le po ravni trdi podlagi se porabi več moči pri hoji, ker derezice pošteno grabijo v podlago. Prej sem imela TSL 325 Escape Easy.
(+2)všeč
radagremvhribe13. 04. 2015 14:59:05
odlično pripravljeno, izvedeno, poslikano, samo občudujemo lahko to korajžo in vsestransko pripravljenost!
p.s.
a lahko vidimo fotko tega famoznega nahrbtnika?
všeč
SuzanaM13. 04. 2015 18:27:55
Deuter ACT Lite 40 plus 10. Na fotografijah je v izvedbi 40 l, po Komni pa sem hodila s polno kapaciteto 50 l (se zviša kapa).
1
2
(+2)všeč
ločanka19. 06. 2015 16:15:26
Ker tema Vogel - Komna ni odprta in ker je bilo prav Konjsko sedlo včeraj središče vseh krasnih razgledov po gorah in posejano z obilico blazinic cvetja, sem izbrala ta naslov. Resnično, ni bilo moč kar takoj dalje.
Ker me je že dolgo mikal tudi Bohinjski Migovec, je bilo potrebno malo tudi na te oglede in sicer sva pogumno krenili v breg, nato pa še v desno čez trave, pa do pod njegove piramide, kjer se je videlo, da naprej v skale ne bo šlo. Spustili sva se po strmih travah, jih prečili proti vzhodu, a za naprej je zmanjkalo poguma, ali pa je bilo premalo priprave. No, veseli sva bili, saj sva šli končno samo na oglede, in to je bilo v planu.
Cela pot z Vogla do Komne je bila včeraj res prava razstava cvetja, vse je prijetno dišalo, na poti sva srečali samo dva tujca, pa tudi drugače sem imela občutek, da tu ni dosti obiska, kar je še bolj razveseljujoče. Med potjo sva nabirali tudi materino dušico in plahtico, obe sta se kar sami ponujali. Dolgo, dolgo me ni bilo na tem pohodu, sedaj pa mislim, da bo treba kmalu spet na to pot, samo v kakšni drugi varianti, npr.po smučarski varianti mimo Mohorja.
Na Komni pa obujanje doživetega ob res dobri kavi. Pa še veliko je dobiš!
informacije1
planina Zadnji vogel včeraj2
prijeten sprehod tod mimo3
polno rož4
5
6
Bohinjski Migovec s Konjskega sedla, danes je bil v središču pozornosti7
8
Vrh nad škrbino s sedla9
čez strme trave10
obilo krasnih pogledov11
12
odcep proti Škrbini13
14
Boh.Migovec, pogled nazaj s pl.pod Migovcem15
barvno slikovito16
(+3)všeč
winni25. 11. 2020 13:04:39
Tik pod Vrhom hribcem je en izpostavljen del, ki je v zimskih mesecih tudi poledenel in bi nujno potreboval par metrov jeklenice.

všeč
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej registrirati.
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Pogoji uporabe, Piškotki