Spodnji Rokav

Včeraj na Spodnjem Rokavu od Aljaževega doma mimo bivaka IV Na Rušju. Na poti je še nekaj snežišč, ki se jih da prečit brez zimske opreme. Tudi v kotanji V kotlu pred vzponom na Spodnji Rokav. Čudovit dan v brezpotnem svetu
nekoliko več pa še v sliki in besedi na:
https://picasaweb.google.com/108848352133301199732/SpodnjiRokav2500M20140721?noredirect=1#

bravo ...

Eni znajo, nimaš kej...

Superca!

Spodnji rokav je markantna gora, ki s svojimi stopničastimi policami in kamini iz južne strani daje zelo spoštljiv videz in kot take, je treba k njej tudi pristopiti.
Začnemo pri Šlajmajerjev.domu in hodimo po markirani poti na bivak IV. na Rušju in naprej proti Škrlatici, čez okno/škrbino, vse do sedelca na višini cca 2500 m (toliko pa ima tudi Sp.Rokav). Od tam ne nadaljujemo več navzgor, ampak se spustimo v krnico V Kotlu, pri čemer pri prehodih navzdol izbiramo in se držimo bolj levo.
V Kotlu, kamor se stekajo melišča iz Škrlatice, Oltarja in Rokavov celo leto leži sneg. Od tam se za "klasični dostop" na Sp.Rokav, podamo proti jugu prečno navzgor ter po ozkih policah, manjših kaminih in nekaj grapah, goro praktično z vseh strani obkrožimo spiralno navzgor. Dodatno previdnost, poleg strmine in prepadnosti, zahteva obilo drobnega grušča. Naša ekipa se ni varovala, je pa le to vsaj na dveh mestih priporočljivo (klini so nameščeni), čeprav težavnost plezanja ne preseže dvojke. Za sestop se lahko uporabi grapa na severni strani nad Kotlom, a zato (in abzajlanje) potrebujete dovolj dolgo vrv.
No, mi smo sestopili po smeri vzpona, naši predhodnici pa po omenjeni krajši poti, čestitke.
Tura je dolga in naporna, saj se je za povratek zopet potrebno povzpeti proti Škrlatici, v tem času se zanjo praktično potrebuje cel dan (10 ur). Možicljev ni veliko, orientacija po brezpotju pa je za izkušene gornike nekako logična, dodana slika z vrisano smerjo naše poti pa naj bo bralcem za boljšo predstavo tega opisa in ne za nekonstruktivne debate.
Pa še "za zbiralce" trofej: žiga zgoraj ni.

Najmanj štirje ste mi od nekje znani...

Ma bravo

Bravo, ekipa za opravljeno turo ....
Ta del mi je najbolj všeč: >>dodana slika z vrisano smerjo naše poti pa naj bo bralcem za boljšo predstavo tega opisa in ne za nekonstruktivne debate << Kapo dol ...

Po opisu sodeč ste pristopili na sam vrh s smeri Rogljatega Rokava in ne doseže niti dvojke??
Jaz sem imel vsakič težave, ker sem iskal direktno smer - torej, v bodoče čisto naokrog.
Na petnajsti sliki je Visoki Rokav in ne Oltar. Po slikah vidim, da se eni ne morejo nikakor ločit od palic in cepina, ha ha.
Čestitke vsem, posebej pa puncam.

Včeraj sva s Prjatlom šla na Spodnji Rokav iz Vrat mimo Bivaka na Rušju, ter v Kotel in na vrh. Vzpon na Spodnji Rokav se nama je zdel precej podrt, orientacijsko pa ni tako hudo zahtevno. Z vrha sva sestopila nazaj po smeri prihoda do Kotla, ter po melišču v Kotlu nadaljevala vse do stene pod Rokavsko škrbino, ki pa jo je treba previdno splezat, ker je tudi kar krušljivo. Ko sva prišla do škrbine sva hitro zavila tudi še na vrh Srednjega Rokava. Je pa vzpon na Srednji Rokav precej lepši, vsaj skala je boljša. Z vrha sva sestopila nazaj do škrbine ter se odločila za sestop skozi ozebnik v smeri Bivaka , ki pa lahko rečem samo to, da je najgrši in zelo nevaren sestop, je pa urejena abzajl pista. Ne priporočam sestop po ozebniku! V glavnem vreme je pa bilo fenomenalno.

Sem vaju videl na vrhu Spodnjega Rokava. Ko sem se spomnil, da bi vaju slikal, pa sta mi že pobegnila.

Jaz pa vaju, sta bila kar glasna.

Ja, malo že slabo slišiva...

Viper, čestitke za lepo turo. Povej mi, prosim, kakšna je zahtevnost stence iz Kotla na rokavsko škrbino? (sl.18)

En kratek del je dvojka, pa krušljivo.

Hvala za odgovor, Viper. Že nekaj let imam v planu povezat vse tri Rokave, pa mi je edino ta del še neznan.

Za današnji "prijetno" topli dan je bil dopoldanski Spodnji Rokav prava izbira.
Ko sem ob 5.30 startal iz Vrat, je bilo še kar sveže.
Čeprav ta pot na Škrlatico poteka na sončni strani, se je marsikje še našla senca. Tudi v steni Škrlatice in v Kotlu je bilo prav prijetno hladno. Kotel je sploh najbolj zanimiva točka te "poti", bolj kot sam vrh, ki je bolj podrtija in sistem naloženih polic in s krušljivo grapo z izpostavljeno prečko pod vrhom.
Ima pa vrh izreden pogled na divje vrhove naokoli in njihove grebene. Samo zaradi tega in občutka v Kotlu se splača sem gor.

Super, Drago. Mogoče pa ima Rogljati Rokav kakšno šibko točko? Za vaju z Jušem bi bilo prečenje prava poslastica.

Tone, šibka točka je samo v mojem EMŠU.

Drago, tvoj EMŠO je krepko pod pedeset...