Boštjan je hiter v hoji in v opisu, jaz lepo počasi capljam za njim
Malo po šesti zapustiva udobje avtomobila in strumnim korakom začneva dolgo pot. Glavnina je šla naravnost, midva za Šlajmerjem desno v breg. Razmere za hojo božanske, ruzak lahek in že sva pri bivaku. Jaz zamenjam vse cunje
, mokre dam sušit. Malce sem bil v dvomih, če bodo ob povratku sploh suhe, saj se je Dolkova špica že zagrinjala v meglo. V naslednji poldrugi uri doseževa Škrlaticino ramo, kjer se usmeriva v Kotel. Tam kratka pavza, medtem se z vrha Rokava že oglasi Dušan, ki je v 'nočni etapi' osvojil tudi Srednjega. Z Boštjanom pohitiva za njim, na vrhu se vsi trije zadržimo kar nekaj časa v 'iskanju čiste slike', vendar nam to megla uspešno preprečuje. Sestop v Kotel, vzpon na Škrlatičino ramo in sprehod do križa sem soliral, saj sta bila mladca zame prehitra. Kljub pozni uri je bilo na vrhu še nekaj planincev, megla je počasi izginjala, lepi spomini na turco bodo pa ostali.
Nekaj Boštjanovih sličic se podvaja, pa da vidimo, kdo ima boljši fotič
