Cmir

Lepa in dostopna je pot od Turkovega rovta po dolini Za Cmirom(malo parkirišče na levi,naprej čez potok,v gozdu najdeš pot ki te usmerja v desno navkreber,stran od globoke grape.Naprej do grušča.Tu levo v krnico,in skozi lažji leviprehod- skok-balvan-do položnejših trav.Tudi od tod je možen direktni vzpon na vrh,za izkušenejše,preko laštov in gladkih skal.V primeru snega,ni priporočljivo!,temveč iti po transverzali.LP-Rok.

Zaradi snega smo se premislili in sedaj gremo na Sleme. Cmir ostane za dni, ko se bo malo ogrelo.
Hvala za nasvet kje je lepa pot. Ravno to smo si že izbrali.
LP IVO

Danes sva bila s Petrom na Cmiru, iz Vrat skozi Krnico za Cmirom. Med 1600m in vršnim grebenom je še kar nekaj snežišč, ki omogočajo hiter spust pri sestopu.
Sama celo pot, tudi na Triglavu in sosednjih vrhovih ni bilo nikogar videti.
Po včerajšnem družinskem pohodu na Struško, je bilo danes malo težje hoditi, vendar je takšno vreme, kot je bilo danes, kar greh zamuditi.

http://sl.netlog.com/iztok76/photo/setid=190360

Včeraj bila na Cmiru iz Vrat po Tominškovi mimo Staničeve koče do vrha. Na Tominškovi še srečaš ljudi, vse sorte "današnjih planincev", na poti proti Cmiru pa nobene gneče oz.nikogar...priporočam tisti, ki ne marate poletnega drena v hribih.

Včeraj sem končno naredil že nekaj časa načrtovano pot na Cmir iz Krme. Prvič sem se odločil v Krmo iti prek Bleda in Gorij na Radovno. Ker sem iz okolice Kranja je ta pristop veliko bolj primeren, vendar se ga do zdaj za Krmo nisem posluževal, vedno sem šel iz Mojstrane. Bil sem izredno pozitivno presenečen, ker je makadam iz Radovne proti Krmi v čudovitem stanju - za čisto petico, brez vseh grbin, popolnoma gladek. Tudi naprej v Krmi do parkirišča je cesta v redu. Žal gremo kar mimo Kovinarskega doma v Krmi. Če ne za drugega, je to prijetna izletniška točka za oranžado in kavico. Na parkirišče sem prispel ob pol sedmih zjutraj. Parkirišče je bilo kar polno. Nato sledi prijetna pot prek Krme do prijetne pastirske koče, ki je odprta. Pred kočo je voda in za kočo tudi. Nad vodo pa gremo desno proti Kredarici. Napis je na skali, levo se gre na Planiko. Nato prispemo do novega razpotja, levo Kredarica, desno Staničeva koča. Od tu imamo do koče še dve uri in pol. Hodimo po prijetni gorski stezici, dobro označeni, med lepimi prehodi. Po dobri uri smo pod Rjavino in prek melišča smo kmalu na vrhu in nato še samo k Staničevemu domu. Od parkirišča do sem sem hodil štiri ure zmerne hoje. Nato na Cmir. Pred par leti sem že bil na Cmiru, tako da sem kar težko čakal na jeklenice v ovinku in na spust po jeklenicah in klinih. Edino ti dve mesti sta na celotni poti zahtevni. Nato sledi še vrh po malo zoprnem grušču navzgor. Vedno je treba po takem terenu zelo previdno iti pri povratku navzdol. Na vrhu me je čakal izreden razgled na Triglav, naprej na Šklatico in z druge steni na Vrbanove špice in na Rjavino v ozadju. Spodaj dodajam še slikce s te res prijetne ture.

Prijetna in samotna!

Po neprespani noči na Kredarici, kjer je gostilniško pijančevanje nekaterih trajalo do polnoči, sva se v nedeljo 12.9. odpravila do Staničevega doma. Nadaljevala sva do Cmira, do katerega vodi najlepša razgledna pot z razgledi na najvišje vrhove Julijskih Alp. Pot je kar dolga, vendar zelo razgibana. Ko sva se vračala sva odšla tudi na Begunjski vrh, do katerega vodi lahka pot, ki je zelo kratka. Do Vrat sva sestopila čez Prag, kjer sva opazovala tudi dva kozoroga. Pot je dolga in ne preveč zanimiva, še posebej pa se vleče zadnji del do Aljaževega doma. Vreme je bilo ves dan sončno in tudi Škrlatica je bila večino dneva brez oblakov. Lp

Ves teden so za četrtek obljubljali lepo vreme, pa sem se odločil, da se odpravim na Cmir. Iz Vrat pa se je vlekla megla in ko sta me pri Begunjskem studencu dohitela dva mladeniča, sta bila nejevoljna na zgrešeno vremensko napoved. Kmalu zatem pa smo stopili iz megle in pri Staničevi koči smo že uživali razkošno sonce, ki nas je potem spremljalo ves dan. Razgledi imenitni. Seveda samo na vrhove nad 2000 m. Proti vzhodu je iz megle gledal samo Stol. Lp.

Po Tominškovi do table za Staničevo kočo veliko ljudi, od tu naprej pa mir in tišina. Vsi kot po magistrali proti Kredarici in Triglavu.Proti Cmiru in nazaj grede do Staničeve koče srečal štiri planince.Pot na Cmir čudovita zaradi razgledov,rožic,klinov,skob in miru.Če pa si tako blizu očaka, pa je treba skočit še na njega.Čez Rž še vse mirno, na Kredarici pa se začne križev pot.K sreči ujamem trenutek med večjimi "navezami" uberem svojo pot do vrha.Zgoraj gneča, ki te odvrne od daljšega pogledovanja okoli. Na poti nazaj pa srečevanje s tistimi "navezami" vse do Kredarice.Med množico pa veliko smešno opremljenih pohodnikov,ki jim je Triglav verjetno edini dva tisočak ,ki so ga osvojili.Le zakaj? Od Kredarice čez Prag,pa je krog sklenjen.

Iz Vrat po Tominškovi, pa skoraj na vrh Cmira in malo pa svoje za Cmirom v Vrata

Po dobri večerji in spanju na Staničevi koči,ki ni bila preveč polna, smo se zjutraj počasi odpravili na Cmir. Pot je lepa, razgledna, razgibana. Koga morda preseneti prečenje po skobah ali kamin, ki se nepredvidoma pojavi pod nogami, a nič pretežkega ni. Tudi platke tik pod vrhom so letos lepo pomedene, čisto lepo je šlo do vrha in nazaj. Še se upirajo planike, a ne več dolgo, vreme pa danes poletno in vroče. Nazaj v dolino za Cmirom, po desni po meliščih pod Vrbanovimi, meni prijetnejši sestop kot npr. čez Prag, predvsem pa brez velikega prometa, ki ga še vedno srečujemo na drugih okoliških poteh. Pot je postala z leti veliko bolj vidna in sledljiva, tudi možicev ne manjka.

Živjo,
jutri grem prvič na Cmir in me zanima, če je kdo kaj hodil gor in katero pot predlaga oziroma je lepša - iz doline Kot ali od Aljaževega doma po Tominškovi ali čez Prag?
Lp
Tina

Živjo.
Jaz sem bila v nedeljo gor, sem šla gor po Tominškovi in dol čez Prag. Vse kopno. Vse tri poti, tudi ta iz Kota, se potem združijo pri Staničevi koči in je potem pot na Cmir enaka.

Kaj pa vem. Če greš iz Vrat lahko narediš krožno, iz Kota pa moraš po isti nazaj, razen če bi šla gor po plezalni čez Vrbanovo špico. Te pa ne poznam.

Je pa vsaka po svoje lepa, se težko odločim. Vsekakor sta obe poti iz Vrat bolj razgledni.

Če imaš rada kline in zajle izberi pot iz Vrat, drugače pojdi iz Kota. Pa če boš šla gor po Tominškovi boš imela vzpon večji del po senci.

Vzpon po Tominškovi. V primeru, da si vajena hoje po nemarkiranih stezicah in brezpotju sestopi po Dolini za Cmirom, sicer po poti Čez Prag.

Super! Najlepša hvala za hitre odgovore Bom šla potem verjetno po Tominškovi

Po poti za Cmirom so pa tudi mižički postavljeni, tako da ne moreš zgrešit.

Vsekakor bi šel gor po Tominškovi dol pa po dolini za Cmirom. Po tej poti smo z druščino sestopili v petek 26. 06. (prvič) pa se mi je zdela zelo zanimiva predvsem zaradi melišča na račun katerega si zelo hitro v dolini pa še zabavno je! Čevlji pa verjetno niso tega mnenja.

Sem sla potem po Tominskovi in za Cmirom dol. Zelo lepa tale pot na Cmir

Na poti na Cmir sta pod Begunjskim vrhom še dve snežišči.

Cepin, dereze, gamaše, očala proti snežni slepoti...
Ja, ta Begunjski vrh je pa zares še zimski.