Marmolada

V sredo 12.9.2018 na Marmoladi po poti čez ledenik, ki je bil v spodnjem delu precej trd in leden.Še en super sončen dan v Dolomitih ostalo pa v slikah.

Čudovito. Imate zs.

Letos zgleda ,da nas ni bilo veliko na vrhu Marmolade na Punta Penii.Že kako leto sem gledal , če bo kako društvo vodilo tja. Pa sem le dočakal. Včeraj sem šel z PD Tržič.Iz Tržiča smo štartali ob treh zjutraj in bi bili skoraj za povratek z žičnico dol z Marmolade prepozni , ker ob petih popoldne zadnjič peljejo dol.Zapeljali smo prek tunela Karavanke in nato prek Avstrije v Cortino.Cortina je baza za mnogo vrhov Dolomitov. Nato pa po cesti na naše izhodišče-Passo Fedaia-2.057m.Tu je ogromno ujete vode v velikem vodnem zbiralniku-Lado di Fedia Lake.Na samo Marmolado pelje žičnica-2626m-Imenuje se to območje Pian dei Fiacconi. Dva zaprejo skupaj v nekakšno košaro .Povratna karta stane 15.evrov.Gor vodi tudi lepa pot-nekako eno uro se rabi ,da prideš gor na Marmolado.Zaradi časovnice pa je bolje iti z žičnico. Na sam vrh Marmolade Punta Penie smo šli po ferati-imenuje se Ferrata Cresta Overs. Gre se prek par snežišč.Le pred vstopom v ferato(tu se nekakšno sedlo z imenom Forcella Marmolada)- je led in je treba uporabiti dereza .Na začetku ferate si nadenemo plezalno opremo in začne se kar zahtevna in dolga plezarija -nekako tri ure rabiš za ferato. Seveda ,če je kolona in kaka skupina pred tabo pa še več.Ferata gre v glavnem strmo navzgor ob jeklenicah in neštetih stopah. Klinov skoraj ni.Po toliko stopah pa se še nikoli nisem vzpenjal.Nato po ferati nas čaka še grušč do vrha , ki je kar nekako odveč.Na vrhu je tisti veliki križ in bivak. Gasilska seveda ni izostala.Z vrha Marmolde je prečudovit pogled na bližnje vrhove-na desno polek Marmolade gledano iz doline je Piccolo Vernal-3.098,polek je Gran Vernel-3210m,od njeha malo nižje pa Roda de Mulon-2882m.Z leve pa Punta Rocca -3310m.Edino na ta vrh gremo lahko pol ledeniku gor.Dol pa smo šli po ledeniku,kar je predstavljalo svojevrsten izziv. Že takoj pri spustu si je treba nadeti dereze , ker je led. Pred spustom po jeklenicah na ledenik pa je treba dereze sneti in jih spet namestiti, ko splezaš po precej zahtevnem plezalnem delu sicer dobro varovanem. Greš prek dveh zahtevnih polkaminov, kjer se je treba prav v polkaminu prepenjati in prestopati na drugo stran polkamina in uporabiti tudi spust po gladki skali dol.Roke so kar malo bolele.Nato pa smo se na vstopu v sam ledenik navezali po trije v navezo in se previdno spuščali po sicer v glavnem mehkem snegu, ampak je precej strmo,vmes pa so tudi ledeni deli.Na žičnico smo prispeli pravočasno .Več od pol skupine pa je šla na lažjo pot. Oni so videli kup gorskih rož od planik do murk. Mi pa v tem skalovju in snegu skoraj nič.

@velkavrh, sva te prehitela za en dan
Namen je bil v soboto, pa sva zaradi vremena šla en dan prej, a vidim, da niste imeli nič slabše.
Lepo je tam, v ferati sicer gužva, a smo se lepo porazdelili. Lepo varovano, brez posebnosti. Tudi ˝košara˝ svojevrstno zanimiva, paše malo skrajšati pot, a lahko bi jo kaj zgodneje zagnali

V soboto 17.8. sva jo obiskala,po ferati gor in v smeri ledenika dol,,Pustila sva se zapeljati z žičnico-košaro v dolino samo zarad atrakcije-.Kako je že rekel moj Vzornik Igor.Z.Marmolada je gora katero nikakor ni za podcenjevati,(kako prav je imel)Kot ponavadi štartava dokaj zgodi da se izogneva gneči v ferrati,in tako je tudi bilo.Sredi ferate dohitiva par Italijanov ki se počasi vzpenjajo po jeklenicah.Prehitiva in nadaljujeva naprej ,Za to ferato je potrebno veliko moči v rokah ker poteka večinoma po strmih skalah ki so ob enem zelo gladke,Iz ferate se odpirajo čudoviti skoraj nestvarni (za naš planet)razgledi. Čudime ob vsej tej lepoti da iščejo pogoje življenja na luni ali marsu,Prispela sva na vrh prelita z ogromno lepih vtisov občutkov ki ti jih le ta vzpon lahko ponudi,ostala sva ujeta v sanje in ostala skoraj brez besed,nežen objem je povedal to za kar ni bilo besed.Dolgo sva sedela na vrhu v zavetju Bivaka-koče,,in uživala v razgledih.Ko se je vrh začel polniti kolonam ki so prihajale po ledeniku sva se odločila za sestop ravno po ledeniku.Po njem naj bi potekala lažja pot,meni se ni zdela nič lažja ker poteka po zelo strmem ledeniku z veliko ledeniških razpok in nekatere dobesedno moraš preskočiti.Da bi še bolj popestrila spust se pustiva v dolino zapeljati z žičnico-v košarah samo kot atrakcija.Slike upam bodo vsaj približno povedale več kot 2019 besed,Uživajte MI2 še vedno...

V soboto (1.8.2020) odlične razmere za vzpon na najvišji vrh Marmolade (Punta Penia 3.343 m). Razpoke na ledeniku trenutno še obvladljive, se pa iz dneva v dan večajo - tako da bo hoja / skakanje čeznje vse težje. Skalni skok pri izstopu iz ledenika prav tako zaenkrat še neproblematičen - največjo težavo so predstavljali številni neizkušeni in nepripravljeni posamezniki, ki so imeli tu precejšnje težave in so povzročali dolgotrajne zastoje na tem delu. Atraktivna starinska žičnica s košarami od jezera Lago di Fedaia do zavetišča Rifugio Pian dei Fiacconi je letos prenehala z obratovanjem.

Tisti WC, pritrjen z žvarclom, je pa unikaten.
Lepe slike.

Res je, košarice ne delajo več!

https://www.piandeifiacconi.com/site2017/wp-content/uploads/2020/03/articolo-trentino-apertura.jpg

V soboto 21.8.2021 smo opravili vzpon na ta vrh. S prvim svitom smo pričeli od jezera Fedaia po poti 606. Na sedlu Col de Bous nismo nadaljevali navzgor do koče, kot piše v raznih opisih. Prečili smo po bližnjici proti desni. Če se dobro pogleda, je vidna pot in tudi nekaj možicev se najde. S tem se prihrani nekaj nepotrebne hoje. Snega do sedla Forcella Marmolada je malo in tudi ni preveč strmo. Kopni zavarovani del od snežišča do sedla je precej spolzek, a je vzorno varovan. S tega sedla do vrha je čudovita zavarovana pot v kompaktni skali. Težavnost te ferate, je primerljiva naši zavarovani poti čez Plemenice, je pa ta na Marmolado kaki dve uri krajša.
Na vrhu se je koči pametno malo izogniti, če ni namena kaj potrošiti. Oskrbnik je zelo alergičen na oskrbo iz nahrbtnikov in ima vse pod nadzorom.
Sestopili smo v smeri normalnega pristopa. Nekje se omenja problematični del med steno in ledenikom. Letos tega ni, ali so dodali nova varovala, ali pa je več snega. Edino kar moti sestop je velika gneča na poti. Hodili smo v zimskih čevljih z avtomatskimi derezami. Bolje bi bilo imeti pohodne čevlje z navadnimi derezami. Tu mislim na 12 zobe dereze in ne na kake verižice.
Koča Pian dei Fiacconi je porušena od snežnega plazu, ki jo je zadel letošnjo zimo.

Superca! Jaz bi tudi šla

Super, bil pred leti. Prejšnji teden sem jo opazoval z vrha Piz Boe. Glede na porušeno kočo verjetno tudi žičnica ne deluje?

Lepo! Škoda koče na Pian dei Falconi, meni se je zdela prijazna. Od žičnice smo se pa najbrž poslovili za zmeraj.

Žičnica že lani ni delovala, je bilo kar treba peš od jezera

Ja, vem, Trobec. Sem pa vseeno upal, da bo še kdaj oživela.

Ločanka, kar gas. Glede na tvoje sposobnosti ta krožna pot ne bi bil problem.
Ne, žičnica ne deluje. O tem že VanSims piše en prispevek nad mojim. Kaj bo z njo, verjetno še sami ne vedo. Tudi ruševine še niso pospravili. Gotovo so v fazi urejanja papirjev.
Za vzpon na Marmolado pravim planincem ta žičnica verjetno ni veliko pripomogla. Do sedla Col de Bous ni daleč in prej kot so jo pognali, se je dalo priti že čez sedlo Forcella Marmolada.

Točno tako, žičnice in sedžnice tam ne začnejo obratovati pred 8.30; poleg tega je ta predpotopna zadeva pripeljala do koče. Za prečenje na Forcello Marmolada bi se bilo potrebno kar nekaj spustiti v levo dol, zato smo vedno pešačili kar s parkinga.

Staro žičnico naj bi zamenjala nova gondola.
https://www.skiresort.info/ski-resort/passo-fedaia-pian-dei-fiacconi-marmolada/ski-lifts/l107866/
Vprašanje je samo kdaj.

Pogled na Marmolado 26.7.2022 s poti prelaz Pordoi - Porta Vescovo.

Pogled na Marmolado s Sassongherja 25.7.2022.

Pogorje Marmolade nudi veliko, zato sva nadaljevala z njegovim raziskovanjem. Že dan prej sva pri sestopu s poti Bepi Zac (tukaj) gledala smerokaze za Punto Penio in hitro se je utrnila ideja. Vzpela se bova mimo koče Rif. Contrin, po ferati Hans-Seyffert nadaljevala na najvišji vrh Dolomitov, sestopala pa v smeri jezera Lago di Fedaia.

In res je bilo tako . Na ferati so varovala v odličnem stanju, obiska tako eminentnega vrha začuda malo, Punta Penia pa praktično kopna. Je pa druga zgodba ledenik pod njo, ki je zoprno zagruščen in z obilico potočkov. Razpoke so, koliko so globoke pa nisva raziskovala . Po skrajnem levem robu ob steni se očitno da priti tudi brez derez, vsaj glede na sestop gorskega vodnika nedaleč od naju. Nadaljevanje proti jezeru Fedaia naju zaradi enoličnosti pokrajine ni navdušilo. Očitno sva postala razvajena od prejšnih dni . Več sledi v fotozgodbi …