Za akom -Trije macesni

Danes me je pot vodila v vedno pravljični in prvobitni svet Martuljških gora.Jutro je bilo tiho,le potok Martuljek je prepeval gorski glas.Voda pa se je lesketala v nežni modro beli barvi.Usmeril sem se tokrat Za Ak in naprej do Treh Macesnov.Zanimalo me je kako izgleda ta oaza poleti.Na poti me je presenetila mokrota,tako,da sem jeklenice uporabil v polnem pomenu.Na krnici me je pozdravilo jutranje sonce,a le za kratek čas,kajti Široka peč (ime pač),pokrije vse pod sabo!Pot se vije po gruščnati krnici,kasneje po pasu ruševja,ves čas desno od izrazitega velikega žleba.kasneje po sitnem trdem gruščnatem grebenčku.Naprej vidimo nekoloko desno set gladkih skal-po njih ter na koncu v desno,kratek sestop,nato še čez zadnjo, krušljivo,mokro, strmo pobočje do "oaze"Dva sta kar obrnila.Šlo je res po polžje(tri krat preveril stope,oprimki so redki)Na vrhu pa,kot da ni bilo nič resnega?!Dva sta nadaljevala na Mali Oltar,po plezalni čez luknjo,pa mi nista delovala kaka super plezalca.Domačin-gorski tekač je le zmajal z glavo ter pripomnil,da je tu gori postaja čedalje bolj krušljivo in mi čestital.Pravi.da se premikajo tudi ogromne skale,če jih obremeniš!Vseeno zelo izpolnjen v sebi,ko sem obiskalta divji,prvobitni svet in to šteje,kajne...LPP-Rok.