Javoršček

Uuuu lepe fotke in že vidim kako sta uživale. Prau malo zavidam;
Melita

Pot nad dolino potoka Slatenik je neprehodna zaradi velikega, več deset metrov širokega podora, zato se je naš včerajšnji izlet podaljšal za nekaj debelih ur. Iskanje obvoza ni bilo uspešno, potrebno se je bilo vrniti na sedlo Čez Utro in sestopiti mimo pl Golobar, od koder smo prišli. O poškodovani poti ni nikjer nobenega obvestila, tudi domačinu, s katerim smo pred vzponom izmenjali nekaj besed, se tega ni zdelo vredno omeniti ....

Zvečer na Javorščku nad Bovcem, vreme zdržalo, razgledi so bili, pobelilo je nekje nad 2300-2400metri.

@montura, tud jaz sem šel gor in dol mimo pl.Golobar, tako da nimam nobenih info. o poti čez Slatenik.

Uradno je pot zaprta.

Odlično, take info. so nepogrešljive, hvala.

Tabla je (samo) spodaj na izhodišču, ker pa se veliko planincev odloča za krožno pot, bi bilo obvestilo o podoru zelo dobrodošlo tudi npr. na sedlu Čez Utro(lani ga ni bilo)

Midva sva se po doline Slatnika vzpenjala konec marca 2012. V spominu mi je ostalo neprijetno prebijanje preko podora v širini nekje do 200m. Iz vseh zg opisov sklepam, da je ta podrtija nastala v zimi 2011-2012. Zaradi geološke sestave tal ( peščenjak) in dokaj neugodnega vpada plasti ter strmine je prehod tam čez precej tvegan, zato so verjetno pozneje stezo zaprli, shojena in markirana prav preveč pa ni bila tudi prej.

Jaz sem tablo zasledila na treh koncih; ena je pri lovski koči-12 min pod sedlom Čez Utro, pri počivalniku ter v dolini pri bazenu

Včeraj po prvi kar močni nevihti iz Jablenc na vrh, ko pridem do vrha, pa se začne druga nevihta, ki pa je bila bolj mirne narave, tako da je sestop potekal v rahlem dežju.

Včeraj se nas je nekaj odpravilo iz Jablenc na vrh, sestopiti smo poizkusili čez Slatenik vendar smo prišli samo do planine, kjer Pot miru gre levo čez potok, v desno kjer bi pa naj potekala pot pa so bile samo trave in metrske koprive. Malo sem šel v ta neprehodni svet pogledat, pa sem ocenil, da se raje vrnemo po poti vzpona, saj poti čez planino trenutno ni, so pa koprive in gadi v travi.
Pot čez Slatenik bi po informacijah in slikah prijatelja naj bila prehodna (so jo prehodili v začetku maja), saj naj bi čez podor nekdo zasilno saniral pot, čeprav so še vedno opozorilne table v dolini in na planini, kjer smo se mi obrnili.

Lep dan je bil za dostop na ta razglednik.

Štartala sva iz Kal-Koritnice, prijeten vzpon po hladu večinoma bukovega gozda Golobarja. Na Utru, kjer je bilo sonce že kar močno, sva pomalicala in uživala v lepih razgledih. Pot na Javoršček je sprva dobro sledljiva, a sva jo v gozdu izgubila in proti grebenu krenila ob južnem robu hriba. Tega sva se držala tudi na grebenu, kljub večji izpostavljenosti prečenja nad strmimi travami, hoje po številnih ostankih rovov in ob več spustih ter vzponih prišla na razgleden vrh. Spustila sva se po običajni pristopni severni poti skozi gozd, ki pa je pod vrhom mestoma še vedno zasnežena in težje sledljiva - vsekakor pa varnejša od hoje ob robu, kjer prave poti ni. Po spustu po isti poti obvezno frišanje nog v Soči Na poti sva srečala štiri pohodnike, turistov v Bovcu in okolici pa je že kar veliko.

Po sredini nevihti, ki je lomastila tudi v Bovcu in okolici, sva se odpravila na Javoršček. Razen na planini Golobar pot poteka po gozdu, kar je bilo v tej vročini dobrodošlo. Avto sva pustila v Koritnici in najprej čez polja, nato spust do visečega mostu, nato pa kmalu kar strmo v breg. Na vsej poti sva srečala šele nazajgrede dva tujca, sicer pa blaženi mir. Od odcepa za Zaprikraj pot ni več markirana, a je lepo vidna in se šele proti vrhu malo izgubi, a razen (mogoče) na mestu ali dveh, je lepo vidna. Na vrhu sva nekaj časa občudovala vrhove, ki sva jih že ali pa jih še bova obiskala. Tudi sam vrh je je prekopan od i. svetovne morije, zato je treba biti previden kje stopamo, saj stojimo čisto nad luknjami, ki jih zob časa že pošteno najeda. Sestopiva po isti poti, na planini si ogledava še ostanke v opomin I. in II. svetovne vojne in v dolino.

Pot med planino Predolina (Zaprikraj) in planino Golobar je trenutno prehodna saj po njej poteka pot miru (rdeče črne markacije) in so podore za silo sanirali, tako da z malo previdnosti ne bo težav še posebej v mokrem. Res pa da se z vsakim deževjem to lahko spremeni v neprehodno. Čez Slatenik pa peljeta dve poti. Zgornja markirana že takoj od vikenda preči prvi podor nad njim in ni težav, precej nižje dol na nekje 800 m pa pripelje do velikega podora, ki pa je neprehoden tako da se tu ustavi. Nekaj nižje od prvega podora pri istem vikendu, pa se levo odcepi lovska pot (težko viden odcep levo) ki pripelje strmo dol do struge potoka Slatenik in ob njem proti dolini, pri velikem podoru pa je zasilno narejena ozka in dokaj nevarna potka še posebej v mokrem in se da prečiti podor, vendar močno odsvetujem, saj je potka neoznačena in prečenje podora zgolj zasilno in se z vsakim deževjem spreminja in lahko postane neprehodno kar pomeni vrnitev na planino Golobar. Tako da vsekakor svetujem povratek preko Golobarja.

Najboljši nasvet je - upoštevanje opozorilnih tabel

Sestop po dolini Slatenika je kar zanimiva stvar. Vsekakor je fajn imeti izkušnje z zahtevnimi tereni, tudi z brezpotji.
Lani sicer in lep del kar direktno po potoku...skakanje od skale do skale

@djimuzl
"Najboljši nasvet je - upoštevanje opozorilnih tabel "

A misliš takole

Dobra, Bojan
Sam okoli Javorščka sploh nimam problemov s tovrstnimi tablami, vedno nekje zgrešim pot

02. 11. 2022. Zanimiv je Javoršček. Vsaj po pripovedovanju Renatota, da bomo enkrat šli. Sam , da ne ve , če bom jaz zmogla. In res smo kar predolgo čakali. Vedno je prišlo kaj vmes. No nazadnje je bilo treba počakat , da je manj voda, ker je bil naš namen iti tam od klopce v Čezsoči po dolini Slatenika. Verjetno ju je bilo malo strah, ker tam še nista hodila.S pomočjo navigacije smo zgrešili že pri tisti leseni bajti, kjer piše za Golobar. Ampak smo hitro uvideli , da tam kjer smo šli v strmino se je pot končala zaradi podora. Ali pa je sploh ni bilo. Vrnitev je bila kar andrenalinska . Tam bi prav prišel cepin in kakšen štrik za pomoč. Potem smo res hodili ob strugi Slatenika . Si ogledali korita. In seveda bili na preži da gremo v pravi smeri do mlekarne. Kajti pot nekje je , potem se zgubi. Naprej pa poznano.In še zadnji del do vrha , kjer je pot prav lepo sledljiva. Okoliški vrhovi so se vse bolj zagrinjali v oblake. Napoved točno taka kot je bila napovedana. Pod vrhom si ogledamo kaverno. Tam v bližini najdemo ročno bombo. Neekspoldirano. Sestop na planino Golobar, kjer poiščemo križ in po sledljivi mulatjeri mimo opuščene gozdarske bajte v Čezsočo, kjer nas je v zadnjih 200 metrih ujel dež. Nekaj več kot 17 km hoje je naneslo. Bi rekla da vsi trije zadovoljni.