Češka koča - Jezerska Kočna - Grintovec - Dolgi hrbet - Skuta - Turski žleb - parkirišče pod Rinko

Za prvi samostojni pohod sem si izbral zgornjo turo. Začel sem v sredo pod slapom Rinka. S 15+ kg nahrbtnikom sem se povzpel do Okrešlja in naprej na Savinjsko sedlo. Do Kranjske koče še spust, odžejal z vodo in do Češke. V sobo se si dal nahrbtnik, del popoldneva prespal in preživel v "raziskovanju" ter fotografiranju okolice koče.

V četrtek sem se zbudil ob 5ih, spakiral vse stvari, natočil svežo vodo in ob 5:20 mahnil najprej na Jezersko Kočno. Melišče mi je malce pobiralo voljo, ki sem jo na klinih nazaj dobil. Pri tistem previsu(oz. karkoli je že) sem pustil nahrbtnik ter se s fotoaparatom in dnevnikom hitro povzpel na vrh. Nekaj do osmih poštempljam in spustim nazaj do križišča proti Grintovcu. Ta vzpon mi ni bil tako všeč in tudi vrh je kar grozen izgledal(smeti). Ura je bila nekaj čez 9. Pot čez Dolgi hrbet mi je zelo všeč, na Štruci se tudi nekaj kozorogov sonči in na Skuti okoli pol enih. Glede na to, da je to zadnji vrh, sem si privoščil daljši počitek in "sončenje". Sledi še spust in na melišču pod Skuto zaidem s poti. Po Malih podih me ujame megla in najprej malce zbegano hodim. Kmalu najdem markacijo in z zemljevidom se uspešno spravim do žleba. Od tam pa le še rutina do Okrešlja, kjer me odžeja pivo in voda(hja, 5l je zaradi močnega sonca kmalu "izhlapelo"). Celoten izlet se je zaključil ob 17:20, 12ur pozneje kot začetek melišča pod Kočno.

Ker je naslov kategorije "Trenutne razmere", bi še to komentiral: zelo nevarno je snežišče med Kranjsko kočo in Češko kočo, drugače pa je super pot. V kombinaciji s težkim nahrbtnikom te prav dobro psihično in fizično preizkusi.