Aljažev dom v Vratih - Triglav (Gamsja pot okoli Triglava)
Izhodišče: Aljažev dom v Vratih (1015 m)
Širina/Dolžina: | 46,4128°N 13,8466°E |
| |
Ime poti: Gamsja pot okoli Triglava
Čas hoje: 25 h 30 min
Zahtevnost: zelo zahtevna označena pot
Višinska razlika: 1849 m
Višinska razlika po poti: 3400 m
Zemljevid: TNP, 1:50 000
Priporočena oprema (poletje): čelada, komplet za samovarovanje
Priporočena oprema (zima): čelada, komplet za samovarovanje, cepin, dereze
Ogledov: 36.999
| 6 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu Hrušica in cesti naprej sledimo v smeri Kranjske Gore. Le malo pred vasjo Dovje pa se z glavne ceste v levo odcepi cesta, ki pelje v Mojstrano (Vrata, Kot in Krmo). Cesti naprej sledimo v smeri doline Vrata in se po njej peljemo do velikega parkirišča v bližini Aljaževega doma.
Opis poti:
1.dan: Aljažev dom - Bovški Gamsovec (čez Sovatno) – Luknja – Triglav (čez Plemenice) – Dom Planika (čez Mali Triglav)
Aljažev dom – Bovški Gamsovec:
S parkirišča nadaljujemo po makadamski cesti, ki nas po 3 minutah hoje pripelje do razpotja pri Aljaževem domu. Nadaljujemo naravnost v smeri Triglava, Luknje in Pogačnikovega doma (desno Škrlatica) po široki poti, ki gre za kapelico (na desni strani) in Aljaževim dom (na levi strani) v pas gozda. Široka turistično - sprehajalna pot pa nas mimo zimskega bivaka pripelje iz gozda, kjer pred seboj zagledamo znamenit klin (spomenik posvečen padlim partizanom gornikom). Nadaljujemo naravnost (levo Tominškova pot) po poti, ki se vrne v gozd in nas pripelje na naslednje razpotje. Nadaljujemo desno v smeri Pogačnikovega doma (naravnost pot čez Prag in Luknja) po poti, ki se začne strmeje vzpenjati skozi gozd. Zmerno strma pot nas na višini 1300m pripelje do prijetnega studenčka, kjer se lahko osvežimo. Strmina nato postopoma popušča in pot nas pripelje iz gozda na z grmičevjem porasla pobočja, kjer se levo odcepi pot k bivaku pod Luknjo. Pot naprej se obrne rahlo proti desni in se sprva zložno vzpenja po travnatih pobočjih pod Sovatno. Strmina poti pa se naprej hitro stopnjuje in pot kmalu postane zelo strma. Pot čez Sovatno je na nekaj mestih rahlo izpostavljena, a v suhem ni večje nevarnosti. Ko premagamo strm travnat skok nas pot pripelje na grušč. Sledi naporen vzpon po grušču do prijaznejših pobočij pod Bovškim Gamsovcem. Tu lahko na travnikih in stenah omenjenega vrha pogosto opazujemo trop kozorogov, ki se obiskovalcem povsem približajo. Pot naprej se počasi vzpenja in nas pripelje na Dovška vrata, kjer je razpotje. Nadaljujemo levo v smeri Bovškega Gamsovca, naravnost pelje pot proti Pogačnikovem domu, desno pa proti Križu in Stenarju. Pot se od razpotja najprej zmerno vzpenja po skalnatem terenu nato pa zavije rahlo v desno in postane nekoliko zahtevnejša. Nekajkrat ob jeklenici prečimo precej strma pobočja, nato pa zavijemo rahlo v levo in se strmo vzpenjamo s pomočjo klinov in jeklenic. Malo pod vrhom se nam z leve strani priključi še pot z Luknje in sledi samo še nekaj metrov vzpona do razglednega vrha.
Bovški Gamsovec – Luknja:
Z vrha se spustimo nekaj korakov nazaj po isti poti, kjer je na desni odcep proti Luknji. Začetni del poti je nekoliko zahtevnejši, vendar zavarovan z jeklenico in klini. Pot po grebenu, ki je delno poraščen s travo, se še naprej dokaj strmo spušča čez travnike pod ostenji Bovškega Gamsovca in Pihavca. Tu je običajno veliko kozorogov in alpskih svizcev. Na poti proti Luknji se nam odpre lep razgled na gore nad dolino reke Soče.
Luknja – Triglav (čez Plemenice):
Naprej nadaljujemo naravnost v smeri Triglava čez Plemenice (desno navzdol Zadnjica, levo Vrata). Pot se že po nekaj korakih vzpne po steni skoraj navpično navzgor. Pred vstopom v plezalni del poti si nadenemo čelado in samovarovalni komplet. V začetnem delu so nam v pomoč varovala, ki pa so v zgornjem delu skopo odmerjena. Ko preplezamo začetno steno se pot položi kar pa ne pomeni, da je konec težav. Od tu naprej varoval skoraj ni in občasno hodimo po stezi nad globokim prepadom. V mokrem velika nevarnost zdrsa! Težave nato počasi popustijo in pot nas pripelje do znamenite Sfinge (najstrmejši triglavski steber), za njen ogled pa moramo stopiti nekoliko stran z markirane poti. Pot naprej nas pripelje do Zahodne Triglavske planote, kjer je razpotje. Nadaljujemo levo navzgor v smeri Triglava (desno Dolič) čez melišče do vstopa v naslednji plezalni del poti. Ta del je bistveno lažji od tistega čez Plemenice tako, da nam ne bo povzročal večjih težav (le gneča zna biti precejšnja). Pot naprej se s pomočjo številnih varoval prečno vzpne in nas pripelje pod Triglavsko škrbino. Naprej se povzpnemo do škrbine, kjer pridemo na razpotje. Nadaljujemo levo navzgor (naravnost navzdol Planika) po strmi a dobro zavarovani poti. Po nekaj minutah strmina popusti in do vrha nas čaka samo še nekaj minut vzpona po vršnem pobočju Triglava.
Triglav – Dom Planika:
Kmalu z vrha proti Malem Triglavu se pot strmeje spusti, kjer nas pripelje do Staničevega zavetišča, ki je s poti oddaljeno 30 m. Sledi izpostavljena, a odlično zavarovana pot po grebenu. Naprej nas bolj razgledna pot s pomočjo varoval pripelje na neizrazit vrh Malega Triglava. Kmalu zatem zavijemo desno proti Domu Planika po grapi, kjer se nam odpre pogled na drugo stran v prepad. Sestop po grapi ni težaven in je zavarovan. Od grape naprej se spuščamo po poti, ki je mestoma posuta z drobirjem (drseč pesek na poti) do ravnice pod Triglavom, kjer stoji Dom Planika. Tu prenočimo.
2.dan: Triglav (čez Mali Triglav) – Koča na Doliču – Kanjavec – Dolič (čez Hribarice) – Dom Planika – Kredarica – Aljažev dom
Dom Planika – Triglav:
Če želimo naslednje jutro z vrha Triglava občudovati sončni vzhod, moramo na pot dovolj zgodaj dobro opremljeni s svetilkami in izurjeni za hojo v temi ter si vzeti dovolj časa, da ne hitimo. Pri hoji ponoči se zahtevnost poti še poveča, zato si jo prejšnji dan dobro ogledamo in zapomnimo kako poteka na izpostavljenih delih. Ponovno se povzpnemo preko Malega Triglava na Triglav.
Triglav – Tržaška koča na Doliču:
Z vrha nas najprej čaka nekaj minut spusta po vršnem pobočju Triglava. Nato sledi strma, a dobro zavarovana pot. Sestopimo do Triglavske škrbine, kjer pridemo na razpotje. Nadaljujemo desno navzdol (levo Planika). Pot naprej se s pomočjo številnih varoval spusti in nas pripelje pod steno. Nadaljujemo levo po melišču navzdol vse do razpotja, kjer se poti do Koče na Doliču iz desne priključi pot s Plemenic. Naprej hodimo v smeri Doliča po podih, kjer je potrebna previdnost, da ne stopimo v kakšno luknjo in si pri tem zvijemo noge. Svet se zravna in pot ne izgublja več na višini. Pol ure pred kočo se do nje spustimo po mulatjeri.
Tržaška koča na Doliču – Kanjavec:
Od koče nadaljujemo desno proti zahodu mimo zimskega bivaka (smer Kanjavec). Pot se za nekaj metrov spusti, nato pa se začne spet dvigovati. Pot je lepo speljana in se zmerno vzpenja po kamnitem pobočju. Po eni uri hoje od koče na Doliču se pot strmeje vzpne, v pomoč pa nam je tudi nekaj varoval. Ko premagamo to strmino imamo do vrha le še nekaj korakov.
Kanjavec – Planika:
Usmerimo se proti zahodnem vrhu Kanjavca. Pot se dokaj strmo spusti in poteka po neizraziti dolinici med vzhodnim in zahodnim vrhom Kanjavca. Po nekaj minutah hoje pridemo do križišča na Hribaricah, kjer se priključimo poti na Dolič čez Hribarice. Pot naprej se začne spuščati po melišču navzdol proti sedlu Dolič. Po pol urnem spustu sledi rahel vzpon do sedla, kjer je naslednje razpotje. Tu zavijemo desno proti Domu Planika. Pot se ob lepih razgledih dviga in spušča, vmes je nekaj zavarovane poti s klini. Strmejši vzpon nas čaka le malo preden prispemo na melišče pod Planiko, kjer je pot varovana z jeklenico. V ključih po melišču pridemo do koče.
Planika – Kredarica:
Pri koči se usmerimo na pot proti Kredarici. Najprej se pot rahlo vzpenja do izpostavljene police, ki je zavarovana z jeklenico. Rahlo se spustimo in pot nadaljujemo po melišču pod Malim Triglavom. Včasih je pot peljala pod steno Malega Triglava, sedaj pa se spustimo dol proti poti, ki prihaja iz Vodnikovega doma na Kredarico, kjer nanjo zavijemo v levo.
Kredarica – Aljažev dom:
S Kredarice se začenjamo rahlo spuščati. Strmina poti pa se postopoma stopnjuje in mestoma nam je v pomoč jeklenica. Pot navzdol poteka po Triglavskih podih, kjer imamo lahko nekaj težav z orientacijo (predvsem v megli). Pot naprej nas kmalu pripelje na naslednje razpotje, kjer nadaljujemo levo v smeri Aljaževega doma (desno Staničev dom). Malo kasneje ob poti zagledamo prijeten studenček pri katerem si lahko odpočijemo. Nadaljujemo po melišču, kjer pri razpotju za Tominškovo pot zavijemo levo po poti čez Prag. Lahkoten del poti kmalu ponovno postane zahtevnejši in v pomoč so nam jeklenice, ki nam nudijo varnejšo hojo. Sledi najtežji del poti na poti čez Prag. S pomočjo skob in jeklenice sestopimo po 15m visokem, skoraj navpičnem kaminu. Naprej se spuščamo ob lepih razgledih po poti, ki je občasno obdana z rušjem. Preden zapustimo še zadnji skalnati del nas čaka še strm del poti, kjer so nam v pomoč klini. S pomočjo varoval nas pot hitro pripelje na travnik, kjer prečimo hudournik. Nadaljujemo desno po poti, ki pelje skozi gozd, mimo znamenitega klina. Široka turistično - sprehajalna pot nas vodi do Aljaževega doma v Vratih.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
151
152
153
154
155
156
157
158
159
160
161
162
163
164
165
166
167
168
169
170
171
172
173
174
175
176
177
178
179
180
181
182
183
184
185
186
187
188
189
190
191
192
Diskusija o izletu Aljažev dom v Vratih - Triglav (Gamsja pot okoli Triglava)
|
medo*4. 09. 2009 |
Ker je opis precej nepregleden, naj na kratko opišem potek ture, ki je potekala 31.8. in 1.9.2009: 1.dan: Aljažev dom (05.15) - Bovški Gamsovec čez Sovatno - Luknja (10.30) - Triglav čez Plemenice (16.00) - Dom Planika čez Mali Triglav (18.00) 2.dan: Dom Planika (04.15) - Triglav čez Mali Triglav - Koča na Doliču - Kanjavec (10.00) - Dolič čez Hribarice - Dom Planika (13.00) - Kredarica - Aljažev dom (18.00) Morda so kakšne ure malo out, vendar je to zato, ker sem si po potrebi vzel čas za malico in za razgledno sončenje Pripisal bi (bom) tudi komentarje k slikam, a mi meni »Uredi slike« zaenkrat ne deluje. Sonce je vzšlo približno ob 06.10. Oba dneva sta bila izredno lepa, brez oblačka na nebu, zato razgledi čudoviti…
|
|
|
|
medo*26. 12. 2009 |
Turo se lahko v dobri družbi lepo prehodi tudi v štirih dneh: 1.dan: Aljažev dom – Pogačnikov dom na Kriških podih 2.dan: Pogačnikov dom – Triglav čez Plemenice – Dom Planika 3.dan: Dom Planika – Kanjavec – Dom Planika 4.dan: Dom planika – Aljažev dom
|
|
|
|
ljud852. 08. 2010 |
super izlet sem ga dal skozi, jasno vreme vse lepo, kozorogi, moceradi, gamsi, skratka ni da ni spal sem pa ko top, dones bom pa se bolj:I) no zdaj bo vsaj malo vec ur. Hvala za lep opis!
|
|
|
|
Jože.3. 08. 2010 |
Zelo lepo. (samo majhen popravek: slika 153 prikazuje Velsko dolino)
|
|
|
|
stropci2. 08. 2013 |
Pozdravljeni, Tura mi je zelo zanimiva in mislim, da jo bom opravil v kratkem .Zanima me če je še kje v sredini avgusta možen sneg ? Glede na zahtevnost pa če priporočate za nekoga ki je srednje pripravljen plezalec, glede kondicije mislim da ni panike, izpostavljenost in zahtevnosti plezanja? Hvala za odgovore l.p.
|
|
|
|
skočnik123. 08. 2013 |
Pot čez plemenice je najtežji pristop na triglav (pp4), ter eden izmet najtežjih v sloveniji. po poti čez plemenice boš moral plezati tudi I-II plezalno stopnjo.
|
|
|
|
bošte3. 08. 2013 |
O drugi plezalni stopnji čez plemenice ni niti sledu, edino če se izgubiš iz markirane poti
|
|
|
|
skočnik123. 08. 2013 |
tako piše v knjigi:"55 zavarovanih poti"
|
|
|
|
bošte3. 08. 2013 |
OP označena pot ZOP zahtevna označena pot ZZOP zelo zahtevna označena pot (zavarovana, izpostavljena) NP neoznačena pot B brezpotje, tehnično in orientacijsko razmeroma nezahtevno I prva težavnostna stopnja plezanja: vzpon poteka po zelo razčlenjenem skalnatem svetu, kjer je obilo stopov in oprimkov. Roke uporabljamo predvsem za vzdrževanje ravnotežja. Nekateri predeli so lahko tudi izpostavljeni, zato ti vzponi niso za vrtoglave II druga stopnja: tu se pravzaprav začne pravo plezanje. Stena je že precej strma, oprimki in stopi so manjši, vendar jih je veliko. Pri plezanju moramo upoštevati pravilo treh točk, varovanje z vrvjo je za neplezalca že skoraj nujno, posebej če so odseki II. stopnje daljši in bolj izpostavljeni III tretja stopnja: plezanje poteka po zelo strmi ali celo navpični steni. Pri vzponu rabimo tudi moč v okončinah, varovanje z vrvjo je obvezno
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.