Parkirišče pri gostišču Feuerstein - Habicht (običajna pot mimo Innsbrucker Hütte (Feuerstein))

Dostop do izhodišča:
Iz Ljubljane se zapeljemo po avtocesti mimo Salzburga v smeri proti Münchnu. V večnivojskem križišču Dreieck Inntal se usmerimo na cesto A93 v smeri Innsbruck/Kufstein/Brenner. Ob vrnitvi v Avstrijo nadaljujemo do razcepa z izvozom Innsbruck-Mitte. Tu ne zavijemo proti Innsbrucku, temveč nadaljujemo po avtocesti A13 v smeri proti prelazu Brenner. Po avtocesti nadaljujemo vse do kraja Matrei am Brenner, kjer zavijemo na izvoz 19-Matrei. Z vožnjo nadaljujemo po cesti B182 do kraja Steinach am Brenner, kjer se v krožišču sredi mesteca zapeljemo prvem prvem izvozu in v rahlem vzponu nadaljujemo vožnjo po slikoviti dolini Gschnitza mimo Trinsa in vasi Gschnitza do večjega gostišča Feuerstein v bližini atrakcije "Mlinarjeva vas", kjer parkiramo na večjem urejenem parkirišču.

Alternativo ponuja vožnja skozi severno Italijo: v tem primeru se iz osrednje Slovenije po avtocesti A2 zapeljemo do enega izmed mejnih prehodov z Avstrijo in nadaljujemo pot do Lienza. Tu nadaljujemo po cesti 100 in se mimo prehoda Prato alla Drava zapeljemo v Italijo. V Italiji sledimo cesti SS49 vse do stičišča z avtocesto A22 v smeri proti prelazu Brenner. Za prelazom nadaljujemo v smeri proti Innsbrucku, vendar le do izvoza na cesto B182 v bližini Brennersee. Po tej cesti nadaljujemo do Steinacha am Brenner, od tam pa po zgoraj opisanih napotkih.

Opis poti:
S parkirišča nadaljujemo nekaj deset metrov po cesti, ki vodi v zatrep doline Gschnitza, in se v bližini cestne zapore in domačije Innersiller usmerimo na ožjo označeno stezo proti Innsbrucker Hütte. Po krajšem prehodu gozdnega pobočja prečkamo gozdno cesto in v okljukih nadaljujemo po označeni, mestoma precej zaraščeni poti preko bogatih visokogorskih travnikov. V zmernem vzponu postopoma preidemo na odprta, vse bolj razgledna travnata pobočja, kjer nas steza povede na kratko prečenje proti vzhodu. Še vedno nezahtevna pot nas kmalu pripelje do razgledne klopi visoko nad dolino Gschnitza, od kjer že lahko pred seboj vidimo kočo na pobočjih nad nami. Ohlapno sledeč trasi tovorne žičnice po ozki stezi, vrezani v travnato strmino, napredujemo v smeri proti Innsbrucker Hütte; tik pred sedlom Pinnisjoch, ki se nahaja le lučaj vzhodno od koče, se nam pridruži tudi alternativna pristopna varianta iz Gschnitza.
Od gostišča Feuerstein je do Innsbrucker Hütte okoli 2,15-2,45 ure. Čeprav pot poteka v neprestanem vzponu in je do koče potrebno opraviti s precejšnjo višinsko razliko, pričujoči pristop ni pretirano naporen. Alternativni pristop iz bližine središča Gschnitza je malenkost daljši in zahtevnejši, vendar nekoliko bolj razgleden.

Za kočo nadaljujemo po ovinkasti stezi preko visokogorskega travnika, ki kmalu preide v razmeroma položno skalovje stranskega izrastka Habichta. Po dobro označeni poti preko ploskih skal se vzpnemo do velikega možica, od kjer je jasno razvidno nadaljevanje poti preko širokega hrbta Habichta, razkrije pa se nam tudi pogled na privlačno visokogorsko jezero Alfaier pod nami. Nekoliko se spustimo do glavne zgradbe Habichta in se zmerno strmo dvignemo do varoval, ki nam pomagajo pri prečenju ostrih skal zahodnega boka gore (zahtevno). Po cca. hoje 10 minutah hoje po zavarovani poti se znajdemo nad robom visokogorske dolinice, v katero padajo strme grape. Po krajšem položnejšem vzponu se s pomočjo jeklenice vzpnemo preko ploskega skalovja do kratkega stranskega grebena Habichta, preko katerega ob lepih pogledih proti koči, severnemu in vzhodnemu delu Stubajskih Alp ter Zillertalskim Alpam pristopimo k vršni stavbi Habichtovega masiva.

V nadaljevanju sledimo poti preko razčlenjenega skalnatega rebra Habichta, kjer si moramo občasno pomagati tudi z rokami. Zmerno strm vzpon nas po slabe pol ure pripelje do velike ploščadi pod vrhom, kjer stopimo na poslednje ostanke Habichtovega ledenika. Snegu se tu niti v visokem poletju ne moremo ogniti, vendar je prehod snežišča razmeroma netežaven; spričo obiskanosti poti nas bo v visokogorski sezoni vselej vodila jasna sled, zimska oprema pa tedaj praviloma ni potrebna.
Nad ledenikom sledimo poti po visokogorskem skalnatem svetu, ki v šibkem vzponu preči proti zahodu naproti jasno razvidnemu križu na vrhu. Malo pod vrhom pristopimo do občasno neprijetno ohlapnih jeklenic, ki nam bodo pomagale v sklepnem delu poti. Z njihovo pomočjo sprva zračno prečimo nad prepadnimi strminami pod vrhom, nato pa se strmo vzpnemo proti velikemu križu na prostornem vrhu, ki nas za vzpon nagradi z izrednim razgledom.

Spričo razmeroma manjše zahtevnosti, mogočnosti in čudovitega razgleda je Habicht med najbolj priljubljenimi tirolskimi tritisočaki. Vzpon po običajni poti mimo Innsbrucker Hütte spada v bližino spodnjega roba zelo zahtevnih poti (tehnično gledano bi jo bilo morda celo moč umestiti med "zgolj" zahtevne), čeprav se nahaja v sicer še vedno ledeniško intenzivnih Stubajskih Alpah, praviloma ne zahteva uporabe dodatne opreme, obenem pa nam Innsbrucker Hütte ponuja ugodno možnost prenočišča nekje na polovici poti do vrha. Kljub temu vzpona ni za podcenjevati: ne glede na to, od kjer se na Habicht odpravimo, nas čaka več kot dva tisoč višinskih metrov, poti pa so mestoma prepadne. Čeprav je tura izvedljiva v enem dnevu, priporočam dvodnevni izlet z morebitnim obiskom jezera Alfaier in učne ferate v bližini koče oziroma vzponoma na bližnja Kalkwand ali Ilmspitze.

Ob poti: Innsbrucker Hütte (2369m)

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti