Iz Robanovega Kota čez Črni Hriber na Krofičko

Ena za porisati.
Lp

Verjetno letos bolj z severovzhodne smeri...bom pogledal če imam katero.

Danes s kolegi šel pogledat, kaj je novega na tej samotni potki?
Med potjo brez posebnosti, kakšnega pretiranega obiska ni in potka je še na trenutke težko sledljiva. Obnovljeno korito v spodnjem delu Covnikovih travnikov nas je razveselilo z ledenomrzlo vodo, ki priteka izpod velike skale. Pred tremi leti sem še kopal pod skalo, da sem prišel do vode. Zlezli smo na Konja in potem spust po bližnici do bivaka.
Vračali smo se preko Strelovca. Sledil je še spust do izhodišča ( Robanova kmetija ). Za celotno pot porabili 8ur in 30min.
lp

No, me je zanimalo, kam se boste odpravili. Končno ste izbrali eno turo iz rubrike: "Na lepše" .

Ta sobotna pot je bila namenjena moji hčeri. Zabelil sem jo pa s spustom z grebena ( Konja ). Brez težav nam je sledila. Ko sem jo pa vprašal, če bi znala ponovit samostojno Črni Hriber? Me je pa malo čudno pogledala
Je pa Milan prišel na svoj račun, ko je lahko celotno pot opazoval veličastno "kuliso" Križevnika. Številne grape ( Centralno grapo ), poličke, prehode, travne vesine...sta zadnjič vidva kar precej prehodila. Povem ti: veliko je še pa ostalo... ma neko novo idejo!!
lp

Črni hriber
Če je bila prejšnja tura namenjena hčeri, je bila današnja Stanku.
Ob 7uri parkirava pri Robanih in ko se pakirava pripelje avto. Pogovor nanese, kam kdo? Fant pravi, da gre poiskati pot na Krofičko iz Robanovega kota. Seveda ga povabim, da se nama pridruži. Z veseljem sprejme in med potjo ga določim, da bo vodil po opisu knjige. 7:45uri pijemo vodo na planšariji in me zanima začetek poti..?? Malo je v težavah...
Seveda, mu olajšam delo in pomagam pri orientaciji, da smo hitro v strmini. V navpični poti naju pušča zadaj in lepo napreduje spredaj in sledi komaj vidno potko. Suho listje prekriva marsikaj. Precej je nevarno za zdrs v takšni navpičnici. Na razgledni rampi, kjer marsikdo ne ve kam ?? Se ločimo s krepkimi stiski rok. Midva desno on levo. Po lepih prehodih sva kmalu pri obnovljenem koriti (10:48 uri) za vodo, kjer se napijeva ledeno hladne vode. Pod Konjem zlezeva še naprej do sedla, da še pogledava proti KSA. Malica v SZ vetru in nič toplote....
Spust do bivaka, po vpisu v zvezek nadaljevanje proti Vratnemu žlebu.
Mehki travniki Strelovca naju kaj kmalu potegnejo navzdol. Ne ljubi se nama do Kneza in potem klamfanje navzdol. Težko sledljiva potka naju potegne.... pa nič od tega...
Skupna odločitev je, da greva "po svoje" ne po svojo...
V strmem gozdu se spuščava in moliva, da naju ne zaprejo skalni skoki. Naključje ali sreča...
Prideva na konec ( za naju začetek ) nove gozdne vlake, ki vodi iz Robanovega kota.
Po vlaki navzdol, malo prečenja ovinkov in kaj kmalu sva malo pred planšarijo v kotu
Še klasika do parkirišča pri Robanih, odpreva piksne piva ( 15ura ).
Še imava čas za obisk kmetije Račnik pod Raduho, kjer večkrat parkiramo na dvorišču. Še "internetna" hvala družini za gostoljubnost in da nas prenašajo, ko včasih cel dan stoji avto na njihovem dvorišču!!
lp

Res lepa tura po brezpotjih Krofičke, hvala Zlatko in še kdaj.Ampak brez karte Julijcev pa ne vem če bi uspela.

Sem opazoval zadnjič ta dva odseka gozdne ceste z nasprotnega brega...
Lp

Danšnji dan sem iskoristil, da sva s sinom naredila 8 urni potep po brezpotjih Krofičke.
Sin, sicer živi v Španiji in že dalj časa pogreša naše gore. Mislim pa, da mu je današnji potep legel na dušo...
Nekaj plezarije, malo snežnih razmer in dodobra iskoriščenih teh 8ur.
Pričela sva sicer malo po svoje. Kljub nizki temperaturi v Robanovim kotu, kjer že nekaj časa ne posije sonce sva se hitro ugrela. Grapa se je postavljala čedalje bolj pokonci in tudi plezanje je bilo temu zahtevnejše. Prilezla sva pa le par metrov od poti, ki se je vila pod nama v suhih rjavih tratah. Nadaljevanje je bilo po sledljivi poti in potem prečenje do grape, ki te pripelje do bivaka pod Utami. Grapa pod bivakom je zasnežena in ledeno hladna. Sreča, da sva se prej ogrela z lahko plezarijo v lepi kompaktni steni obsijani s soncem. S tem sva se izognila drobirju, ki se nama je valil pod nogami v strmi grapi.
Grapa, ledena, sneg sipek in korito za vodo skrito pod belo odejo. Pri bivaku malo počitka potem pa na sonce. Skrbijo me razmere od Vratnega žleba naprej!? Pričakal naju je sneg, poledenelo, a je šlo brez uporabe cepinov. Na Strelovcu se na soncu malo ogrejeva in spustiva v grapo - Špilak..??
Grapa, se vleče kot račje črevo in na koncu sva že precej utrujena. Tehnično ni težavna je pa potrebna previdnost: skalni skoki, drobir, krušljivost, nesigurno naloženo kamenje...ni da ni..
Skratka, dala nama je precej misliti. Te pa popelje skorajda čisto do podna.
Sva zadnjič s Stankotom našla boljšo varianto...
lp

Čestitke,dan prej tudi mi gor po isti stezici...

Oooo generacija..
Vesel sem, da si se vrnil...
Sem opazil sledove v snegu.
lp tebi in še obema tvojima kolegoma, ki sta bila s tabo
lp

Dolgo je trajalo do realizacije današnjega potepa po Robanovem kotu in pod Krofičko.
Deževje je bilo ovira za neuspele poiskuse, da med vikendom obiščemo ta del KSA.
Današnji sončen in posledično topel dan smo dodobra izkoristili.
Malo po sedmi uri smo se že osvežili s hladno vodo na Robanovi planšariji. Čakal nas je precej strm vzpon do Covnikovih travnikov. Precej hitro smo napredovali in pred deseto uro je bila druga osvežitev pri koritu na travniku. Voda, ledenohladna je vsem pasala po napornem strmem vzponu. Malico si privoščimo na sedlu z lepim razgledom na KSA. Potem nekateri na Ute, ostali pa do bivaka pod Utami.
Čez Vratni žleb do zelenih travnikov Strelovca. Mimo Knezove planine, Knezove domačije se spustimo nazaj do izhodišča Robanove kmetije.
Vsega skupaj hodili nekaj minut več kot devet ur. Sneg, ni več ovira na tej poti.
Kolegi/ce so bili potrpežljivi, izdržljivi in na koncu ture smo prijetno pokramljali ob osvežilnih napitkih v BARU IGLA.
lp

Z veseljem in zanimanjem smo vas spremljali iz Krofičke in tudi pozneje..na Utah pa ugotovili da se nakateri celo poznamo

Krasna družba, krasna tura, krasno vse na včerajšnji turi. Doživeto naj povedo slike namesto mojih besed.
Lp in varen korak izpod lepih Golt, Janez

Iz Robanovega kota čez Črni hriber
Tako bi pričel z današnjo zgodbo. Bom pa takole!
Psihopat s sprejem!
Ko zagledam rumenkasto/zeleno oznako na drevesu, sem pošteno presenečen. Potem so v sosledju na nekaj metrov sledile: pike, kotniki, puščice...
Psihopat s sprejem je tako temeljito markiral, da mu je spreja na sredi vzpona zmanjkalo. Za zaključek je zadnje deblo je posprejal skoraj meter visoko, pa še vso travo, korenine in bljižno okolico. Seveda, pločevinko s sprejem je potrebno temeljito izprazniti. Čisto do zadnje šprice. Človek se resnično lahko vpraša: kako izgleda ta "gornik"? Se zaveda, da je sprejem onečastil del nedotaknjene narave nad kotom? Se mu zdi to kar je naredil nad Robanovim kotom normalno? Je to mogoče lik sodobenega gorniškega psihopata, ki bo hodil v gore s sprejem, označeval, risal po deblih dreves, skalah, vse povprek?
Resnično žalostno, kako se naša družba hitro in temeljito spreminja. Tako, se je vsa ta nestrpnost za dosego cilja, želja po uveljavitvi in še marsikaj bi lahko naštel, precej hitro seli v naše lepe gore. Bodo te neiznačene poti posprejane vsepovprek? Da kdo postavi tam pa tam kakšnega možica še razumem, tega dejanja pa nikakor!

Niti ni bilo tako vroče pri vzponu ( kakor smo pričakovali ). Dalo se je vsesti in počiti tudi v precej hladni senci. Veseli smo korita hladne sveže vode ( pričakovali smo, da bo prazen ). Malicamo pri bivaku ( tu poiščemo senco ). Nadaljujemo čez Vratni žleb in se spustimo po Špilaku. Dekleti sta dobro prenašali spust po grapi. Malo sem ju strašil s sestopom. Takoj na začetku ugotovijo, da obvozov se pa ne isplača delati. Gozdne vlake po uri spusta, smo se pa vsi razveselili. Vzgonski vetrič je prijetno vlekel po grapi. Tako, se tudi nismo pregrevali, ko smo lezli čez številne skalne skoke. Za vse skupaj porabili nekaj minut več kot 8ur.
lp

Je današnji "sotrpin" že vse opisal, napisal, težko kaj dodam...mogoče, da "zlato čelado" za današnji vzpon prejme strmina, rahlo zaostaja vročina, družba pa popolna 10-ka...enkratna turca, čeprav začetek bi sama še verjetno zdaj iskala, potem, ko jo udeneš, gre lažje, zato tudi sama ne razumem pomen "spreja"?!!, sploh ne, ko si že enkrat tako visoko in na stezici
Spust čez Špilaka pa ena sama uživancija in kljub določenemu "tajmingu" 1h, si kar vesel, da nožice shodijo po ravni cesti

Res je lep in nepozaben tale vzpon čez Črni hriber. Upam, da si bo nebodigatreba 'markacist' prebral Geppove besede. Naj tovrstne stezice ostanejo takšne kot so - prelepe, skrivnostne in nemarkirane. Mislim, da so naša doživetja in opisi s takšnih steza povsem dovolj v pomoč. Markiranih poti vendar ne manjka.

Lp in srečno.

Tudi midva sva vceraj opravila tole pot, sicer samo do pastirskega stanu, ker sva kar nekaj casa porabila za iskanje poti (predvsem v spodnjem delu). Sicer pa nepozabna pot, divja in brez zive duse. Naslednjic pa vsekakor se dodam vzpon na Kroficko, sedaj ko poznam pot
Lp in varen korak

Vaše pljuvanje po (po vaše) "markacistu" je brez pomena.Nekdo je lastnik te zemlje in tega skalovja in je (po moje) označeval traso za bodočo vlako,ki jo rabi,če hoče priti do "SVOJEGA" lesa.Vi pa ste bili tam TUJCI in VSILJIVCI.Tudi takšno nakladanje se bo moralo končati.Lastnina je le Lastnina.Nekdo je nekoč napisal .ZEMLJA DOMAČA NI PRAZNA BESEDA....Tem ljudem pa so ukradli njihovo zemljo pred šestdesetimi leti in so jo šele sedaj dobili nazaj.Ste kdaj pomislili na to,po čigavi zemlji hodite.Če pa imate vi prav,da je to nekdo naredil iz objestnosti,je pa vreden vsake kritike .Po moji varianti pa ste vi nekomu dolžni opravičilo.

ziki
Poznam oznake ( rdeče pike ), ki jih je sedaj vsepovsod in označujejo bodoče vlake. Vem čemu služijo...
Veliko zemljišč po katerih sedaj hodimo - tako imenovani ( po vaše ): TUJCI/VSILJIVCI )je menda od Nadškofije Lj. Seveda, velik del tudi od lokalnih lastnikov.
Čudi, me tvoja nastrojenost in nestrpnost proti nam nebodigatrebnežem? Kot oskrbnik koče na Klemenčevi jami, nas nisi nikoli tako poimenoval. Le zakaj ne...?
Spoštujem naravo, "naše" lepote, ki jih imamo. Ne puščam za sabo praktično nobenih sledi. Za mano ni oznak, možicev, oljnih/bencinskih kanistrov, plastenk...Do tuje lastnine se obnašam, tako kot se spodobi
Zato se tudi ne mislim opravičevati nekomu, ki je takole posprejal Črni hriber.
lp