Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
Še niste registrirani? Registracija.
Ste pozabili geslo?
Anketa
Ali ste že bili na Plačkem vrhu (510 m)?
Glasuj

Križevnik

Natisni
jprim21. 10. 2013 20:42:10
Krasno, nekatere fotke so podobne najinim, sicer smo se potepali v soboto na tem becirku, s to razliko, da se nismo povzpeli na Križevnik, ker smo startali malo bolj pozno, tako da smo nadaljevali čez Poljske device in Moličko peč na Zelenico.
Borovnic pa sem se res najedla nasmeh. Niso samo na Smrekovcu, pa še meseca oktobra.
Vem za drugo leto, kam po nje.mežikanje
LP!
(+1)všeč
micamaca22. 10. 2013 11:22:58
Janez, prav lepo je spet slišat od tebe nasmeh mi smo se pa ravno en dan prej potikal po tistih koncih in polnil baterije velik nasmeh LP Maja in Adam
(+1)všeč
JTrogar22. 10. 2013 14:36:48
Vito, hvala za čudovite verze. Jaz pa vaju lepo pozdravjam in vama iz srca čestitam, saj vesta za kaj.velik nasmeh
Jelica, tako lepo je bilo gor, da nam kar ni bilo za iti nazaj v dolino. Tudi mi smo zobali borovnice. Jih je bilo enostavno obirati, takšne brez listov.velik nasmeh
LP!
Maja in Adam škoda, da nismo bili na isti dan gor. Bi bilo še lepše.velik nasmeh
LP!
všeč
geppo19. 06. 2014 23:57:55
Križevnik iz Robanovega kota 19.6.2014
Znanci, s katerimi se radi potepamo po brezpotjih smo se lotili S stene Križevnika. Janez ima izdelano strategijo, kako se prileze do sedla in potem je le še par minut do vrha Križevnika. ( je opisana ). »Pika » je tudi sama raziskovala pristop ( da se razume , so pa vse bolj ali manj lovske variante in shojene potke alpinistov, ki v tem mirnem kotičku plezajo zahtevne smeri ).
Pričeli smo na urejenem parkirišču predno se pripelješ do Turistične kmetije Govc ( ob 6:40 ). Ob 7:30 skrenemo za leso pred Robanovo planšarijo čez hudourniško grapo Bele v strm gozd ( varianta Pika velik nasmeh). Strmina je resnično huda in prekaša Črni Hriber. Izpostavljenost ( strme travnate vesine ) in previdnost je resnično potrebna na vsakem koraku. Se pa NM višina hitro viša in kmalu je planšarija globoko spodaj. Težko sledljiva pot vodi v desno in lezemo čedalje bolj proti ostenju Poljskih devic ( 1879m ) . Janez se hudujevelik nasmeh, da namesto proti Križevnikovim vrhom vse preveč lezemo v desno. Ko prilezemo do strme grape pa izgubimo vse sledi…mrk pogled
Iščemo in se pomikamo levo izpod Poljskih devic. Teren se pa čedalje bolj s strmimi skoki in prepadnimi stenami zapira. To nas prisili, da na najzahtevnejših odsekih uporabimo vrv, kakor za prečenje tako za spust. Naposled nižje opazimo rahlo vidljivo potko in se spustimo do nje. Spust je težaven in nevaren. To je težko sledljiva pot, ki smo jo prej spregledali, oziroma zgrešili. Kmalu pridemo do grape, ki jo uporablja Janez za pristop. Seveda se počutimo malo bolj sproščene ( teren je sedaj poznan nasmeh )in zagrizemo v strmino navzgor. Vmes nam pokaže globoko brezno iz katerega puhti hladen zrak ( 12:00 ). Malo predahnemo. Nas pa čaka še precej naporna /strma pot do sedla. Kmalu naletimo na zaplate snega a cepinov ni potrebno uporabljati, sneg uporabljamo za osvežitevzavijanje z očmi. Ko pridemo do sedla splezamo na izpostavljen vrh in potem še klasika do vrha Križevnika ( 1910m 13:50 ). Tu malo daljši počitek in spust do Planine Polšak. Se ne ustavljamo ( 15:10 ), ker čaka nas še zahtevno prečenje proti Belšekovi planini. Nekatera mesta zahtevajo precejšnjo previdnost…!! Ko končamo prečnico se spustimo do opuščenega Belšekovega stana in obnovimo zaloge vode ( 17:10 ). Sledi Turnca 1214m( osamela skalna konica 17:40 ).
Janez se je že loteva nekaj let a brezuspešno ( brez varovanja pa res tu ne gre… ). Mu pa predlagam »varianto«. Po pripovedovanju je kmet Gregor Belšek obljubil par volov tistemu, ki spleza nanjo. Pastir, ki je hotel zaslužiti vole je splezal do mesta, kjer ni šlo več naprej. Tam na neprehodnem mestu je rasel velik macesen, ki ga je podrl ni po njem splezal po njem na vrh. Slekel majico in vpil in mahal, da so ga Belšeki opazili. Ampak, za nagrado je dobil le dva lepa ovna…. Pa mislim, da se bo ob tej zgodbi Janez kar nasmehnil…..velik nasmehvelik nasmeh
Mimo Turnca se spustimo po strmini in utrujenost že dela svoje. Komaj čakam ravnine in travnike, ki se na trenutke pokažejo še vedno globoko spodaj. Oddahne se mi ko zagledam gozdno vlako in po celodnevni tudi malo »normalne«poti. Končno zeleni travniki, krave, ravnina in potok Bela, da speremo znoj…18:35.cool
Zelo zahtevno brezpotje, težko sledljivo, naporno….ampak, svoj čar pa ima…!!!
Hvala vsem sodelujočim za resnično prijetno druženje, smejalne efekte, nesebično medsebojno pomoč, spodbude , kar pa največ velja na takšni zahtevni turi…lp



Prečimo hudourniško grapo Bele1
Robanova planšarija globoko spodaj2
Janez 3
Plezanje 4
Gams opazuje vsiljivce5
Na grebenu6
Pika v zahtevnem spustu7
Prečnica8
Spust9
Brezno10
11
Med potjo12
Milan oglejuje13
Veliki vrh14
KSA15
Polšakova planina16
Zahtevno prečenje17
Janez počiva18
Skrajno levo Turnca19
Belšekov stan20
21
Prečenje Bele22
(+19)všeč
MiAn20. 06. 2014 05:28:57
Krasna tura in lepe fotke. Popolno izkoriščen dan in pravo doživetje ...nasmeh
(+3)všeč
aonuk120. 06. 2014 07:31:29
Bravo,čestitke sem vam kar malo "fauš"
(+3)všeč
dprapr20. 06. 2014 07:54:25
Če objavijo slike, jim nisem "fauš", ker imam še jaz nekaj od ture, ki si je nisem mogel privoščiti.
Imam pa občutek, da Janez vedno najde kakšno varijanto, da tura ne mine preveč hitro.velik nasmeh
Lp vsem!
(+3)všeč
otiv20. 06. 2014 08:14:56
Čestitke dekle in fantje,
obvladate Križevnika štante.
Lepo je pogledati Janeza na zobu,
zopet ena po njegovem izboru.
Ne zmanjka vam takih poti,
kjer še gams se dobro spoti. velik nasmehmežikanje
(+9)všeč
ejti20. 06. 2014 08:24:23
Vau, super tura! Čestitke, Alenka in kompanija!
(+2)všeč
geppo21. 06. 2014 14:44:59
Debata o slikcah se je umirila in prilagam še 3, ki jih je posnela "Pika"cool. Ponavadi ne dajem na forum neposredno od blizu posnete fotografije udeleženca. Te sem pa naložil, se pa fantoma oproščam ,ker ju nisem prosil za dovoljenje...velik nasmehvelik nasmeh
lp vsem skupaj ( pa čimmanj prepirov na forumu )
ocenjevati vam ni treba
Tadeja bi pa vprašal, če se res fotografije shranjujejo po vrstnem redu na profilu uporabnika po številu glasov, ki jih je dobila? Potem bi raje imel opcijo ko odprem "vse moje slike" da imam pod številko 1 zadnje po datumu posnetka...
Tadej je možno ..?
lp
Janez leze po grebenu Križevnika, nad previsno gladko steno...1
Ta prestop  Janez bo pa težak.....??2
Milan se umakne na varno...3
(+2)všeč
JTrogar21. 06. 2014 15:21:08
Ja Geppo, res je bila tura, ki nam je bila pisana na kožo. Kot mamilo. Mislim, da moja doza že počasi popušča in bom kmalu potreben nove.velik nasmehvelik nasmeh
PS: Zdaj, ko vsi vemo, kako ocenjevati slike, bodo za zadnje tri sigurno klikane same desetke.velik nasmehvelik nasmeh
Lep pozdrav in varen korak vsem izpod lepih Golte, Janez
(+2)všeč
Bbrina21. 06. 2014 16:09:52
Pika, vse čestitke za fotografije, čista desetka.3x. velik nasmeh
(+2)všeč
geppo2. 07. 2014 22:54:54
Križevnik II. 2.7.2014
Ko se nekateri še kar sprašujejo al cepin, pa dereze, ali male derezice , pa če tisto snežišče slučajno še kar obstaja in »zajebava« planince…? Si naveliko dopisujejo, modrujejo in jezijo nasmeh
Danes, je bilo iz Robanovega kota vidnih še precej snežišč , je pa je nekaj tudi tistih skritih, ki niso vidna očem iz doline…
Mi si nismo delali skrbi, cepin / dereze, ker situacija nam je že precej znana od zadnjič. Vzeli smo pa sabo vrvi in vso pripadajočo opremo, kar sodi v ta divji svet, ki smo ga šli zopet raziskovat. Prva naloga je bila pripeljati mladega jamarja do brezna, da še ta pogleda kaj je spodaj…?cool
Pa med potjo pa kar odkrivamo luknje, luknjice in je že zgledalo na gobarjenje : »lej jo, pa še tam ena…«velik nasmeh Ta Križevnik je preluknjan kot sir….
Med potjo raziščemo, kje smo zadnjič »falili«, ker tisto plezanje zame ni izgledalo za normalno za lovsko potko. Pa smo razrešili tudi to »zanko«cool. Malo previsoko smo »zaridali«, je pa malo nižje precej enostavnejše, pa še potka je...
Jamar se spusti v brezno ( globoko je cck. 30m ) in raziskuje, če je že kdo lomastil tu spodaj. Sledi ( razen bananinega olupkavelik nasmeh ), ki ga prej spustil notri navihan udeleženec našega izleta ni našel. Torej, prvi je bil v breznu!!! Mi smo pa vmes malo lazili po okolici, Janez seveda na konico in namesto možica je naredil »lastovko« na vrhu. Mene kar zmrazi ko to gledam…
Potem pa raziskovanje naprej. Prej smo opazili komaj vidno stezico ( nižje od brezna ) proti vzhodu in moj predlog je, da gremo po tej. Spustimo se do nje in lepo po njej. Sledljivost je bila dobra in težav na poti ni bilo. Potem pa tako kot ponavadi , prideš do grape in ni več sledu kam….?
Del ekipe se plazi po ruševju in išče prehode, dokler se ne ustavi pred gruščnato strmino. Janez pa med skalami v grapi išče prehode. Grapa še ni tako preklemano zahtevna je pa mokra in spolzka, ker po njej teče voda. Ne preostane nam drugega, da se dva raztežaja spustimo s pomočjo vrvi. Skalni skok, ki sledi ni težak in zopet smo na »poti«. Prihaja iz zahoda in gre proti vzhodu. Kam sedaj? Janez gre v raziskovanje proti vzhodu, jaz proti zahodi. Meni je moja varianta bolj všečna in se kmalu obrnem in grem da vidim, kje je Janez? Ko ga srečam, ga navdušim za »mojo » varianto in po cck. pol ure pridemo do pristopne grape. Tu se ustavimo in se demokratično odločimo ( to grapo že tako itak poznamo ), da še gremo v drugo smer. Kmalu v gozdu naletimo na težavno prečenje - grušč, mokra zemlja, naklon je pa tako vseskozi konkreten. Ko pridemo do centralne grape, ki vzbuja strahospoštovanje se zavemo, da je najbolje obrniti in zopet nazajmrk pogled. Vrnemo se do »naše« pristopne grape in samo v dolino še ...
Začetek pri Robanih 6:31
Brezno 9:50
Povratek do Robanov 17:00
Tole Križevnikovo ostenje je lepo, samotno, divje in hkrati prava mišnica. Pred leti sem se smejal napisani prigodi treh alpinistov, ki so komaj našli nazaj v dolino. Sedaj se spodaj napisanemu ne smejim več….
Tu je del opisa njihove zgodbe…
lp
njihov opis:
Povratek sredi stene, ki pomeni spuste po vrvi a ne po smeri vijugastega vzpona, ampak naravnost navzdol čez neznan teren. V nekaj urah smo spet ob žlebu na okoli 1480 m, kjer smo zjutraj prišli gor. V upanju na boljši sestop začnemo slediti lovski stezici, katera preči tik pod ostenjem na vzhod. Spuščamo se, vzpenjamo, pa ponovno malo spuščamo, v resnici smo še vedno hudo visoko. Ker je večer tu, moramo čim prej najti prehod v dolino. Težava pa je, da so pod nami številni visoki, tudi strmi slapovi v katere bi bilo nespametno spustiti se. Poleg tega, da boš tam zagotovo moker, da v naoljeni skali ni opore, klinov tam skoraj nimaš kam zabiti. Začnemo s spusti med rušjem, ki postajajo bolj in bolj tehnično zakomplicirani. Večinoma z nekimi začinjenimi prečnicami - odmikamo se od previsov in bežimo vstran od gladkih korit vode, kolikor je to pač mogoče .. Po štirih urah bitke v spodnjem delu sten, skupno 20-ih raztežajih spustov, porabljenimi skoraj vsemi klini (tudi skritimi rezervami!), porabljenimi vsemi pomožnimi vrvicami, z napol prebito glavno vrvjo pristanemo nekaj minut po pol noči srečno v položnem koritu Robanovega kota.
Enaindvajset ur je za mano kar sem šel od doma, signal na GSM omrežju naraste toliko, da lahko sporočimo svojcem in prijateljem, da je z nami vse vredu. Stiski rok in kljub utrujenosti zadovoljni pogledi. Niti besede niso bile potrebne, vsak je natančno vedel kaj čuti soplezalec. Za las se je izšlo, ostalo nam je "materiala" samo še za en raztežaj spusta. Vidno "obdelani" v trdi temi stopicamo proti avtu, pa vendar zelo zadovoljni, da smo današnjo magistersko nalogo v resnem terenu rešili suvereno in varno, na najboljši možen način. Bogatejši za konkretne izkušnje ki jih ne more dati nobena druga šola, se v zavetju teme prebujajočega se jutra odpeljemo proti domu.
Morda za konec še zanimivost. Pod težjim delom stene sta nas dvakrat prišla pogledat samica in kakšen dan star mladiček. Zato smo našo smer poimenovali "Smer mladih gamsov".
Ponovitve adrenalinskega sestopa pa raje odsvetujemo, saj zahteva krepko več kot samo golo znanje in opremo ...


Čez strugo Bele1
V pristopni grapi2
V pristopni grapi3
Cvetje na balvanu4
Ostanki balona, ki so ga spustili v zrak v Avstriji5
Grapa, ki te  lepo popelje  v dolino.....6
Tolmunček sveže vode, ki se ponuja, da se odžejaš7
Pa smo se tudi8
Med potjo proti breznu9
10
Vidna pot11
Brezno12
Medtem ko se jamar spušča, Janez pa.....13
Ojstrica14
Še malo pa bo lastovka15
Spust16
Spust17
Ker smo toliko hodili sem pa tja, sem tukaj 3x pil vodo :))) vsaj za nekaj dobro18
Pa na ravnem19
 Ko jagenjčki obmolknejo....tu smo pa obrnili20
(+8)všeč
stankoju3. 07. 2014 02:28:29
Zlatko spet ena zanimiva in adrenalinska tura, kapo dol in čestitkemežikanje
(+1)všeč
dprapr3. 07. 2014 10:39:11
Zdaj sem vam pa jaz tudi "fauš"!
Še malo, pa bi prišli do bivaka pod steno Križevnika.
Lp
(+1)všeč
geppo17. 09. 2015 20:41:54
Robanov kot/stena Križevnika
V soboto smo dokončali Ovčjo pot pod Raduho. Pred zimo imamo na dolgu nedokončano steno Križevnika. Oziroma, od Robanove planšarije pod Poljskimi devicami do Žvižgovca. Milan in »Pika« sta se je lotila pred mesecem in nedokončala – zmanjkalo jima je dneva in vode. Milan se še je vračal in naštudiral nadaljevanje. Pot je orientacijsko izredno zahtevna in v zadnjem delu pred Žvižgovcem nevarna za zdrs.
Jutro ( 7:00ura ) v Robanovem kotu ponuja vrhove v meglicah. Pri planšariji se osvežimo in čez strugo v breg. Strmo je!!!
Po cck. 2 urah smo v skali. Prične se prečenje pod Poljskimi devicami. Pot je lepo sledljiva ponekod pa popolnoma izgine. Milana ne zmede in brez težav lezemo pod navpično steno nad globokimi prepadi. Največje presenečenje je najdba avtomobilskih ključev, ki jih je pred slabim mesecem izgubil v steni ( NEVERJETNO!! cool). Pot niti ni tako težavna, kakršne probleme smo že imeli v steni Križevnika. Narava prečudovita, uživamo, vzamemo si čas. Sonca sicer ni, megla nam pa tudi ne dela težave. Močan zahodnik, jo šumeče preganja višje v vrhovih nad nami. Potem, malo pred Žvižgovcem pridemo do ključnega mesta.
Moker kamin se da lepo preplezati. Kamen je sicer moker, ni pa krušljiv. Stopov in oprimkov ravno prav, da ga vsi štirje preplezamo prez težav. Izhod iz kamina tudi ni krušljiv in z užitkom plezamo naprej. Nadaljevanje nam pa ponuja prečnico ( 12:30ura ), ki je krušljiva in naložena z drobirjem. Vse se pa dogaja nad prepadno steno. Zdrs bi se zaključil globoko spodaj. Težava je v tem, da se vse maje, obilno posuto z drobirjem, travnate poličke pa nesigurne za večje obremnitve. Najslabše je za zadnjega, ker so že odkrušene ali načete. Počasi in previdno prečimo. Vsi smo tiho, sunki vetra nas na trenutke prisilijo, da v počepu čakamo, da mine najhujše in se malo umiri. Oddahnemo si ko prelezemo to nevarno prečnico in zakoračimo v trave pod Žvižgovcem. Stisnemo si roke in zaslužena malica. Med ruševjem še poiščemo markirano pot in pohitimo v Robanov kot, ki je trenutno v soncu.

Izredno lepa tura!! Smatramo, da malokdo gre tu čez. Pot je na trenutke lepo sledljiva, potem pa izgine ( kar smo že navajeni v tej steni ). Zadnji del je zaradi krušljivosti in drobirja precej zahteven. Hvala Milanu, ki nam je precej olajšal današnje raziskovanje in je levji delež raziskovanja opravil že sam. Divji, prečudoviti svet, ki nas je vse navdušil in vrnili se bomo…..
skupaj cck. 9ur
lp
Jutro v kotu1
Planšarija in greben zadaj, ki nas čaka2
Na grebenu3
Gledamo proti Krofički in Covnikovim travnikom4
Skala se prične5
Pogled v nadaljevanje poti6
Na poti tudi nekaj trav7
Lahko bi bil bivak...8
Nadaljevanje nad prepadom9
10
11
Zanimiv steber v steni12
Steber približan13
Pogled nazaj na del prehojene poti14
Med potjo15
Nadaljevanje poti16
Kamin17
Iz kamina18
19
20
Mateji se že smeji...21
Pika pa....22
Milan bo tudi kmalu23
Nadaljevanje v krušljivem svetu in tik nad prepadom24
Nad prepadom25
Prečnica26
Prečnica27
Prečnica28
Prečnica29
Pa smo na varnem30
Nekateri pa poznajo tole...31
Spust v kot32
Razgled in iskanje novih izzivov33
Predah med spustom34
Škrbina v megli35
Nekateri že na gugalnici:))36
(+19)všeč
risto18. 09. 2015 06:50:08
Čestitke za opravljeno turo nasmeh
(+3)všeč
Bbrina18. 09. 2015 06:55:43
Lepo opisana pot in zelo opisne fotografije tako kot vedno geppo. Bravo.
Lp
(+3)všeč
panda18. 09. 2015 07:18:03
Pohvale, videt pa pre/drzno. To ni zame. nasmeh
(+2)všeč
Jovan Cukut18. 09. 2015 10:06:37
Zlatko, upam da drugo leto v dobrih razmerah skupaj ponovimo to smer, s tvojo ekipo še jaz, Drago in Vinko. Morda tudi vzpon na Matkovo kopo s Pavličevega sedla, mimo tistih oken pod njo, katerih nisem videl pri svojem prvem grebenskem prečenju do Mrzle gore.
všeč
Stran:1234...789
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej registrirati.
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Pogoji uporabe, Piškotki